Ob vstopu v prenovljen plačni sistem, po prevedbi na novo plačno lestvico, se je razkrila anomalija: nekateri javni uslužbenci so z januarsko plačo prebili »plačni strop.« in presegli najvišji plačni razred, določen za njihovo delovno mesto ali naziv. To je kakopak povzročilo nezadovoljstvo pri javnih uslužbencih, ki zasedajo enakovredna delovna mesta ali imajo enak naziv, vendar tolikšnega števila napredovanj nikoli ne bodo mogli doseči.
Na aprilskem sestanku sta se vladna pogajalska skupina in pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja dogovorili, da bo možne rešitve poskušala najti posebna delovna skupina. »Pričakovali smo, da bodo danes našli skupni jezik,« je po današnjem sestanku krovne pogajalske skupine dejal Branimir Štrukelj, vodja konfederacija sindikatov javnega sektorja. Štukljova pričakovanja se niso izpolnila. Vladni pogajalci so namreč nasprotovali kakršnim koli zakonskim spremembam. Razlogov niso zmogli smiselno ubesediti.
Kaj pravzaprav želi doseči vlada?
»Presenetilo nas je današnje stališče vlade,« je Dnevniku razložil Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine dela sindikatov. »Bilo je namreč precej drugačno, kot smo ga razumeli v okviru delovne skupine in kot ga je sporočila na prejšnji seji krovne pogajalske komisije.« Vladni pogajalci namreč zdaj dvomijo v nujnost spremembe zakona. »Kakšen je pravzaprav predlog, s katerim vladni pogajalci vstopajo nadaljnja usklajevanja, danes nismo uspeli izvleči iz njih tudi po več poskusih,« se čudi sindikalist. Na seji so se zatem dogovorili, da naj bi se zopet sestala delovna skupina. »Obenem smo jim dali jasno vedeti, da so za nas sprejemljive le tiste rešitve, ki ne povzročajo neenakosti,« opozori Počivavšek. »Zaskrbljeni smo glede možnosti skupnega dogovora,« je dodal Štrukelj.
Potreben je razmislek, kako bi zakon spreminjali, je stališče vladnih pogajalcev zatem ubesedila Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarka z ministrstva za javno upravo. Menijo namreč, da je treba najti rešitev, ki ne bo pomenila nove sistemske spremembe v šele pred kratkim vzpostavljenem plačnem sistemu.
Kriterije bodo skušali doreči po stebrih
Drugi trdi pogajalski oreh je izplačevanje delovne uspešnosti, v zvezi s katero bi bilo treba natančneje določiti kriterije in merila za dodeljevanje. To je zahtevna naloga zato, ker se ti kriteriji in merila razlikujejo glede na specifiko delovnega mesta. Nekje so bolj jasni in lažje določljivi, nekje težje.
»Na sestanku smo ugotovili, da pogovori o kriterijih in merilih potekajo v okviru plačnih stebrov, obenem bodo nekateri elementi tudi krovno dogovorjeni in bodo enotni za celotni javni sektor,« je razkril Počivavšek. Ramšak Pešec je dodala, da so se na stebrnih pogajanjih pojavila nekatera sistemska vprašanja, vezana na primer na določitev sredstev, ki se za delovno uspešnost namenjajo iz prihrankov. Državna sekretarka verjame, da bodo dokaj hitro prišli do enotnih stališč in da bodo pogajanja nadaljevali najkasneje jeseni.
Tretja točka je bila obravnava predloga spremembe višine solidarnostne pomoči in cenzusa za upravičenost do nje. Nov zakon namreč oža krog opravičencev, kar je za sindikaliste zelo problematično. Tudi tukaj pogajalci niso uspeli poenotiti stališč. Na sindikalni predlog naj bi vlada odgovorila pisno, je poročala STA.
Podatke o plačah objavili z večmesečno zamudo
Spletni časnik Finance je medtem poročal, da je ministrstvo za javno upravo z večmesečno zamudo pričelo objavljati podatke o izplačanih plačah in z njimi povezane finančne učinke. Na portalu plač javnega sektorja do konca maja še bilo niti podatkov o januarskih plačah, ki so bile izplačane februarja. Zamuda je bila posledica potrebnih prilagoditev informacijskih sistemov proračunskih uporabnikov, je pojasnjevalo ministrstvo.
Pri nekaterih zavezancih, med drugim UKC Ljubljana je ministrstvo zaznalo, da je pri poročanju prišlo do nekakovostnih podatkov in napak, ki jih je bilo treba pred objavo popraviti, sicer bi bili tudi zbirni podatki napačni. Nekateri izplačevalci so upoštevali še stare plačne razrede, nekateri še plačno skupino J, ki je z začetkom plačne reforme več ni, nekateri so napačno prevedli plače zaposlenih na novo plačno lestvico in napačno upoštevali plačne strope, pri premestitvah na nova delovna mesta so upoštevali napačne osnovne plače in podobno, so poročale Finance. Podatki za januar in za februar so bili na portalu objavljeni šele v torek. Iz njih je razvidno, da masa bruto pač z dodatki, delovno uspešnostjo, nadurami februarja letos znašala 512,8 milijona evrov, kar je 12,2 odstotka več kot februarja lani.
