Mestna občina Ljubljana je presegla prag 300.000 prebivalcev. Trenutno je v Ljubljani 300.354 občanov. Od tega je približno 10.000 več občank kot občanov. Na statističnem uradu pa so pojasnili, da mejnik vendarle ne pomeni, da imamo v Sloveniji mesto z več kot 300.000 prebivalci. Podatek namreč velja za mestno občino, medtem ko je v urbanem središču nekaj manj kot 291.000 prebivalcev. Preostalih 10.000 jih živi v enem izmed 38 manjših naselij, ki obkrožajo prestolnico. »Veseli nas, da se ljudje odločajo, da si življenje in družino ustvarijo v Ljubljani. To nam pomeni še dodatno potrditev, da smo z vizijo zelenega, čistega, varnega in do vseh prijaznega mesta na pravi poti. V Ljubljani različni ljudje živimo skupaj in se med seboj spoštujemo, na kar smo ponosni,« so demografski mejnik komentirali na občini.
Zadnja demografska študija za Ljubljano je iz leta 2021 in so jo po naročilu občine pripravili na Urbanističnem inštitutu. Takrat so ugotovili, da je tako kot v vseh krajih v Sloveniji preseljevanje glavni razlog za nihanje števila prebivalcev. Ljubljana ima načeloma pozitiven naravni prirast in tudi selitveni saldo niha pretežno v pozitivno smer: »Od leta 2010 do 2020 se je v občino iz tujine priselilo 48.168 prebivalcev. Iz drugih občin se je preselilo 157.217 prebivalcev. V tem obdobju se je v tujino odselilo 36.457 in v druge občine 159.771 prebivalcev,« lahko preberemo v študiji.
V Škofljici se je prebivalstvo podvojilo
Stalno prebivalstvo Ljubljane se je tako od leta 2000 povečalo za okoli 10 odstotkov. Število prebivalcev pa še intenzivneje raste v okoliških občinah. Pri tem lahko sklepamo, da se tja odseli tudi del Ljubljančanov, saj so cene nepremičnin tam praviloma nižje. V skoraj vseh sosednjih občinah z izjemo Litije in Šmartna pri Litiji se je prebivalstvo povečalo za najmanj 25 odstotkov. V večini za 40 odstotkov in več. Prebivalstvo glavnega mesta skupaj z mejnimi občinami je v tem obdobju naraslo za 18 odstotkov in se s 470.000 približuje polovici milijona.
Med sosednjimi občinami je rekorderka po rasti prebivalcev Občina Škofljica. Tam se je prebivalstvo v zadnjih letih skoraj podvojilo. Še leta 2000 je tam živelo okoli 6000 občanov, trenutno jih več kot 12.000. »Bližina glavnega mesta kot tudi neokrnjene narave in vsa potrebna infrastruktura sta ključni pri odločitvi predvsem mladih družin, da našo občino izberejo za svoj dom. Posledično imamo največjo šolo v državi,« so sporočili iz te občine. Dodali so, da so v tekočem mandatu zaznali občuten porast na gospodarskem področju, saj ima v občini sedež čedalje več podjetij.
Hiše se gradijo hitreje kot institucije
Rast števila prebivalcev terja davek pri infrastrukturi, saj se hiše gradijo hitreje, kot se širi druga infrastruktura. V Škofljici imajo, kot omenjeno, trenutno največjo osnovno šolo v državi. Tudi v sosednjem Grosupljem se spopadajo s težavo, da število otrok narašča hitreje, kot so zmožni graditi učilnice.
Ugodna lega in priseljevanje dodatno obremenjujeta tudi cestno infrastrukturo. »Hitrost priseljevanja je večja kot možnost infrastrukturne podpore tako hitremu porastu. Smo tudi občina, ki je v regiji najbolj tranzitna, posledično so naš največji izziv ravno zastoji od Kočevja do Ljubljane in v nasprotni smeri,« so sporočili iz Škofljice. Povprečna starost v tej občini je 41 let, kar je pod državnim povprečjem, ki se giblje okoli 44 let, v Ljubljani pa je 43 let. Zadnji podatki so sicer iz leta 2023.
Tudi Ljubljana se sooča z institucijami, ki ne dohajajo demografskih trendov. V zadnjih letih smo veliko poročali o prostorski stiski, s katero se soočajo osnovne šole na Brdu, Vrhovcih in v Novem Polju, medtem ko imajo šole v središču mesta tudi prazne učilnice. V študiji so ugotovili, da je najstarejše prebivalstvo v četrtni skupnosti Rudnik, sledijo Golovec in Dravlje. Najvišji indeks staranja pa imajo Trnovo in Dravlje. Na drugi strani sta četrtni skupnosti Rožnik in Šmarna gora, ki imata najmlajše prebivalstvo.
Brez priseljencev demografska zima
Vlasta Vodeb, soavtorica demografske študije, nas je opozorila, da je območje Ljubljane in okolice eno redkih v Sloveniji s pozitivno demografsko sliko. »Kljub temu se za naslednjih 20 let pričakuje bolj stagnacija števila prebivalcev kot pa porast. Poleg tega so med četrtnimi skupnostmi velike razlike v starostni strukturi prebivalcev, zato se bosta tudi število prebivalcev in njihova starostna struktura v naslednjih 20 letih po četrtnih skupnostih razlikovala,« je komentirala Vodebova. Opozorila je, da je preseljevanje kompleksen pojav, ki je odvisen tudi od nihanja cen nepremičnin in številnih drugih dejavnikov, ki jih je težko posplošiti.
Projekcije, ki so jih pripravili v študiji tako za državo kot za prestolnico, napovedujejo postopen upad prebivalstva, če bi se zanašali samo na naravni prirast. Do leta 2041 naj bi v Ljubljani brez priseljevanja živelo nekaj več kot 283.000 prebivalcev. Od tega naj bi bilo okoli 25.000 starejših od 65 let, kar je petina več kot zdaj. S preseljevanjem pa naj bi bilo meščanov nekaj več kot 300.000, medtem ko bi bilo število starejših od 65 let praktično nespremenjeno.
V študiji opozarjajo, da večji delež starejših pomeni izziv tako za politiko kot za infrastrukturo. Pri tem navajajo pomen medgeneracijskih centrov, prometne in zdravstvene infrastrukture ter tudi socialnih ugodnosti za privabljanje mladih družin. Še posebej poudarjajo načrtovanje naložb z demografskim preverjanjem ustreznosti. Občini svetujejo tudi različne ugodnosti in spodbude za mlade družine ter načrtno in ciljno spodbujanje priselitev.
