Karavla 297 že z imenom opozarja, da gre za objekt, ki je včasih, ko je bila tam in tu še Jugoslavija, čuval naše ljudstvo pred vpadi avstrijskih sil, ki resnici na ljubo nikoli niso kazale kakšnih večjih ozemeljskih teženj po podljubeljskih terenih. Očitno so bile zadovoljne z jugoslovanskimi potrošniki, ki so hodili v Celovec nakupovat blago, ki ga pri nas ni bilo, začenši s pralnim praškom in kavo; spretnejši so v osemdesetih znali iz Avstrije pretihotapiti tudi kaj vrednejšega, a o tem kdaj drugič.
V stari postojanki JLA igrajo praktično vse rentabilne gostinske športe. Catering? Lahko. Birma ali obhajilo? Ni problema. Domače jedi za širše občinstvo? Zlahka. Za tečnobe najdejo celo kak poseben meni, v času Okusov kranjskih miz so stregli trihodnega – ješprenjeva rižota s šparglji in kranjsko klobaso, postrvji zavitek v drobnjakovi omaki z zelenjavo in krompirjem ter praženec ali šmoren z borovničevo omako – za 29 evrov.
Nam se je zdelo, da bi bila času in prostoru primernejša malce konkretnejša hrana, ki v uvodu kliče po ostrem smrekovčku in malce slajši divji meti. Če vas žganje, bojda ga večino pridela Primož Mikelj iz Zgornjih Gorij, ne pritegne, so v hladilniku tudi penine, Dveri Pax ponuja rose, hišni vinar Mužič pa penečo briško rebulo. Opomin, če se mislite v tistih ovinkih na meji z Avstrijo lotiti vseh žganj ali vin, je bolje, da se dogovorite, da boste v Karavli prespali. Poceni sobe imajo.
Po alkoholnem uvodu smo se takoj lotili najpomembnejših mesnin v hiši. Tatarski biftek je rahle ostrine, morda celo malce po orientalsko pikanten. Očitno ga pripravljala kuhanja vešča roka, ki ne pozabi pristaviti opečenca in masla, feferonov, paradižnika, oliv, čebule ter kislih kumaric. Konkretna porcija živordečega tatarca, ki zadovolji dve osebi, stane 14 evrov. Imajo pa za enako ceno še eno hladno mesno predjed, zanimiv karpačo, ki ga na konkretne rezine narežejo iz kosa black angusa in podložijo ne z rukolo, ampak z zeleno solato. Meso je le rahlo začinjeno, pospremijo ga z oljčnim oljem Monterosso in čilijevo omako, če vam je všeč bolj pekoče. Mimogrede, fantje s posestva Monterosso v Savudriji so na karavli s svojim oljem pa tudi z malvazijo razglašeni za edine gorenjske oljkarje in vinarje. Mi pa smo že zgodaj začeli pokrivati jedačo s prijazno in bogato Štokljevo belo Planto.
Že na začetku smo se kar dobro podprli in nato začeli pogledovati po juhah oziroma enolončnicah, ki so planinskemu okolju primerno na svojem mestu. Ljubitelji česnove juhe bodo malce presenečeni, a v Karavli skuhajo malce drugačno česnovo mineštro, bolj čorbo, ki jo pogumno popestrijo z začimbami in predvsem z ajdo (pet evrov). Ob golažu, goveji in gobovi juhi gotovo briljira tudi velika porcija telečje obare (12 evrov). Izprosili smo si polovično porcijo goste specialitete, pospremljene s skledico ajdovih žgancev. Brez smetane, a z orjaškimi, slastnimi ocvirki. Obara, ki je s kosom kruha lahko tudi glavna jed. Naj opozorimo, da imajo v kuhinji tudi lonec himalajske juhe. Gre za močno zelenjavno jed, ki jo dvignejo na višjo raven s himalajskimi začimbami. Tukaj okoli je veliko ljudi, ki so bili v himalajskih hribih, so poučili naše omizje, ki se mu Everest zdi odločno predaleč in previsoko.
Malce neprepričljiva hišna rdeča zvrst, ki jo je pridelal Mužič, nas je pripeljala do glavnih jedi, pol ducata jih je na voljo. Najraje spečejo celega jagenjčka, saj se nočejo enačiti z modernimi kuharji, ki ponujajo samo kronice, in ga nato razdelijo na porcije – tak krožnik, na katerem je še krompir, stane 19 evrov. Lepo mehak jelenov file z brusnicami in velikimi skutnimi štruklji stane 24 evrov, pohvalijo pa se tudi s praženimi jetrci (14 evrov), ki jih pripravijo na manj čebule, kot smo vajeni.
Kaj pa sladice? Možnosti je veliko, imajo torte, grmade, kremne rezine in celo velike omlete. Nas je že od začetka čakala majhna porcija šmorna (tri evre). V Karavli praženec natrgajo na drobno in ga pospremijo z gosto borovničevo omako, takoj zatem pa ne glede na ovinke, ki vodijo v dolino, že ponujajo Mikljev sadjevec.
Več ocen gostiln preberite na mihafirst.si.
