Sadike dreves, za katere skrbijo v Botaničnem vrtu, so torej potomci enega izmed redkih dreves, ki je ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi preživelo, in sicer v radiju enega kilometra od središča atomskega udara. Bilo je edino drevo, ki je ostalo in bilo hkrati najbližje atomskemu udaru, je navedel vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon. Semena so iz Japonske dobili med drugim na pobudo aktivista, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi, odvrženi na Hirošimo, Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi.
Ginko in koprivovec
Semena so posejali leta 2013, od takrat pa so jih vzgojili v primerno velika drevesa za zasaditev na stalno mesto ob novih fakultetah na Večni poti zraven nasada japonskih češenj. Večja drevesa pa so predvidena za zasaditev v kampusu Livade v Izoli. Vzgojili so devet dreves dvokrpega ginka in 18 dreves japonskega koprivovca, katerih posaditev predvidevajo, da bo možna že v letošnjem letu, je sporočil Jože Bavcon.
Preživel vse mogoče katastrofe
Ta drevesa so normalno razvita, v tem pa je tudi vitalnost teh dreves, da kljub vsemu ohranjajo enako moč in rast kot prvotne vrste, je izpostavil. Ginko pa je tudi poznan po tem, da je preživel vse mogoče izredne katastrofe, kot je izumrtje dinozavrov, številne ledene dobe in je še vedno ena izmed najvitalnejših vrst, ki zaradi odpornega genotipa raste v vsakih, še tako slabih razmerah.
Sporočilo miru
Bavcon je ob tem dodal, da drevesa Hirošime, tako kot tudi japonske češnje, prinašajo sporočilo miru. Z nekaj semeni ginka in japonskega koprivovca, ki so jih dobili iz Japonske, nadaljujejo tradicijo dobrega sodelovanja s kulturo Japonske. Prav simbolika drevesa, ki je oživelo po atomskem udaru, je postala simbolika miru, ki se ohranja še danes, za kar se zavzemajo tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu, so še sporočili iz te institucije.
