Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (KPLB) načrtuje, da bo do leta 2029 celovito prenovil sedem ribnikov v dolini Drage pri Igu. Projekt obsežne prenove umetnih ribnikov je ocenjen na dva milijona evrov. Znameniti ribniki so nastali z zajezitvijo potoka Draščica in potoka pod vasjo Dobravica s ciljem ribogojstva. Nekateri ribniki naj bi nastali tudi zaradi kopanja gline za opekarno. Zgradili so jih grofje znamenite družine Auersperg, prvič pa so omenjeni v terezijanskem katastru iz leta 1749. V 18. in 19. stoletju so bili ribniki dokumentirani tudi v jožefinskem in franciscejskem katastru. Leta 1986 so bili razglašeni za naravno znamenitost, leta 2004 pa za naravno vrednoto državnega pomena. Od leta 2008 imajo status naravnega rezervata. Istega leta je bil ustanovljen tudi Krajinski park Ljubljansko barje, na območju katerega so ribniki.
Kot rezervat območje ponuja življenjski prostor in zavetje različnim redkim in ogroženim vrstam. Poleg številnih rib in dvoživk se tam hrani in prezimuje tudi več kot 150 vrst ptic, 20 vrst netopirjev, 21 vrst kačjih pastirjev in več kot sto vrst metuljev, so sporočili iz KPLB. Ribniki so sicer razdeljeni na severni in južni sistem. V severnem sistemu sta ribnika Špilgut in Rakovnik, v južnem pa ribniki Zadnji, Rezani, Srednji, Veliki in Mali, ki ga imenujejo tudi Prvi ribnik. Največji, Veliki ribnik, meri približno osem hektarjev. Ekstenzivno ribogojstvo domorodnih vrst je dovoljeno v petih ribnikih.
Obsežna gradnja nasipov
Ribniki v državni lasti so od leta 2019 pod upravo krajinskega parka. Leta 2021 so izvedli pregled ribnikov. »Ta je pokazal, da so nasipi ribnikov v zelo slabem stanju in nujno potrebujejo obnovo. Prvi ukrepi so bili izvedeni že novembra 2022, in sicer sečnja zaraščenih nasipov, leto pozneje pa še interventna obnova nasipa Srednjega ribnika,« je sporočil Janez Kastelic, direktor krajinskega parka. Letos so pripravili projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za celovito obnovo ribnikov. Pri tem morajo upoštevati tehnične pogoje za ohranitev habitatnega tipa »naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo« in ustvarjene razmere za ohranitev dvoživk.
Obnova bo sicer del širšega projekta ŽivoLJuB ter bo financirana s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj in države. Del denarja bo prišel iz projekta Life Urca Proemys. »Pri vseh ribnikih bomo izvedli sanacijo nasipov in drugih vodnih objektov, vključno z menihi, varnostnimi prelivi, lovilnimi jamami za ribe in usedalniki,« je poudaril direktor. Po koncu del bodo morali nasipe redno kositi, da preprečijo zaraščanje z lesno vegetacijo, zaradi česar lahko nasipi začnejo puščati. Nasipe bodo plastili z različnimi materiali, v večjem delu pa bodo odstranili zdajšnje. Po potrebi bodo za gradnjo nasipov uporabili glineni material za večno obstojnost. Na vodni strani nasipov bodo vgradili tudi pocinkano mrežo, ki bo ščitila pred bobri.
»Vzdolž obnovljenih nasipov se bo na vodni strani ustvarila plitvina, ki se bo zarasla z vodno vegetacijo in bo postala skrivališče številnim živalskim vrstam. Prav tako bomo za izboljšanje biotske raznovrstnosti na južnem delu ribnika Rakovnik zgradili otok, velik 2000 kvadratnih metrov,« je sklenil direktor.
