»Sem ena najsrečnejših nesrečnih igralk v Hollywoodu«

Ravno nasprotno, podobno kot James Earl Jones rada govori o svoji karieri in filmih, ki so jo zaznamovali. Mednje nedvomno sodijo Terminator 2: Sodni dan, Smrtonosno orožje 2, Titanik, Strah in groza v Las Vegasu, Zvezdne steze: Nove generacije in vrsta serij. Na raznovrstnost njenih vlog je vplival »naš« Mladen Sekulović, v Hollywoodu poznan kot Karl Malden, ki je pogosto zajtrkoval v kuhinji njenih staršev na Beverly Hillsu. Ko je izvedel, da želi postati igralka, ji je rekel: »Če hočeš postati velika igralka, boš velika samo nekaj let, če pa želiš postati karakterna igralka, potem boš igralka vse življenje.« Jenette je zgovorna in polna zgodb iz Hollywooda in filmske industrije, pravoverna punkerka, ki se odlično spozna tudi na glasbo in nedrčke ter podpira garažno ustvarjanje vseh vrst. Poleg tega se navdušuje nad NOB, zato je bila njena želja tudi ogled brutalističnih spomenikov vzdolž nekdanje države. Dražgoše so bile prva tovrstna postojanka. Nasploh sta naša dva dneva minila prehitro, veliko zgodb je med vožnjo v avtomobilu ostalo nepovedanih in čakajo na naslednjo priložnost. Jenette Goldstein in njen mož, stripovski navdušenec Aaron Noble, se v Slovenijo nameravata vrniti.

Odkar pomnim, sem hotela biti igralka. Že kot otrok sem si vedno nekaj izmišljevala ter se pretvarjala, da sem ta in ta. Lahko sem bila prodajalka v trgovini, oseba na ulici ali lik v nekem filmu, ki sem ga videla po televiziji. Rada sem se vživljala v vloge in igralski poklic nevede spoznavala na tak način. Seveda se takrat tega nisem zavedala, šlo je za nedolžno otroško igro s kasnejšimi resnimi posledicami. Biti nekdo drug, ki ga oblikuješ po lastnih merilih, je po eni strani zabaven, po drugi pa zelo zahteven umetniški princip. V srednji šoli sem se udeleževala dramskega krožka in igrala različne vloge v Shakespearovih igrah in komedijah. Njegova dela so raznolika in ker so v programu praktično vseh igralskih šol, prek njih odkrivamo svoje sposobnosti v tragedijah in nekoliko bolj sproščenih igrah. Ki pa z igralskega vidika niso nič manj zahtevne, morda še celo bolj. Tako sem spoznavala različne karakterje in kameleonstvo najverjetneje izvira iz tega. Karakter vedno gradiš od znotraj navzven, njegovo podobo gradiš na tak način. Resnici na ljubo, bilo bi dolgočasno stalno hoditi v enih in istih čevljih. Včasih je enostavno preveč dolgočasno biti Jenette Goldstein.

Splošni mestni gledališki oddelek v Los Angelesu je po okrožjih razdeljen na različne dramske šole, ki stalno tekmujejo med seboj. Gre za redne oblike srednješolskih srečanj znotraj dveh festivalov: klasične dramatike ali Shakespearovega festivala in upodobitev sodobne dramatike. Največje tekmovanje je bilo v soseski Chatsworth v San Fernando Valleyju, kjer sem se kot članica igralskega krožka srednje šole z Beverly Hillsa velikokrat pomerila z vrstniki Valom Kilmerjem, Kevinom Spaceyjem, Gino Gershon in Mare Winningham. Včasih so zmagali oni, drugič mi, včasih nekdo tretji. Seveda je šlo za tekmovanje, ko pa smo stopili z odra, smo se družili in med nami so se razvila pristna prijateljstva, ki so se ohranila do dandanašnjih dni, čeprav so najprej imeli napačno predstavo, polno predsodkov do nas, s prestižnega Beverly Hillsa. Mislili so namreč, da smo razvajeni otroci bogatih staršev, ki so jim tudi brez igralskega talenta na stežaj odprta vrata Hollywooda. Ko pa so uvideli, da smo pravzaprav outsiderji, ki živimo v majhnih apartmajih v večstanovanjskih hišah, so mnenje o nas spremenili.