Upravna enota Ljubljana bo morala nadaljevati postopek izdaje gradbenega dovoljenja za osmi in zadnji odsek kanala C0. Ministrstvo za naravne vire in prostor je v pritožbenem postopku odločilo, da upravna enota ni imela razloga, da postopek začasno prekine do pravnomočnosti sklepa agencije za okolje iz leta 2016. V tem sklepu je agencija odločila, da Mestni občini Ljubljana ni treba delati presoje vplivov na okolje za gradnjo 12,1 kilometra dolgega kanala C0, toda zoper njega še vedno poteka upravni spor.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je ocenilo, da je bila odločitev upravne enote o začasni prekinitvi postopka nepravilna in nezakonita. Poudarilo je, da skladno z določili zakona o varstvu okolja upravni spor ne more zadržati izvršitve sklepa agencije iz leta 2016. Ministrstvo zato ni razumelo stališča upravne enote, zakaj bi vprašanje pravnomočnosti sklepa agencije za okolje predstavljalo oviro pri odločanju o izdaji gradbenega dovoljenja. Občina je po mnenju ministrstva smela zahtevati »izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi izdanega sklepa, četudi ni bil ne dokončen in ne pravnomočen«.

Odločbo ministrstva pozdravljamo in pričakujemo, da se bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja nadaljeval.

Mestna občina Ljubljana

»Zakonodajo vedno spoštujemo. Odločbo ministrstva pozdravljamo in pričakujemo, da se bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja nadaljeval,« so komentirali na občini.ka. To ima dobre posledice za bolnice: odkrivanje več teh rakov v zgodnejših fazah je mnogim od njih rešilo življenje.

Mestna občina Ljubljana je v svoji pritožbi okoljsko ministrstvo opozorila, da je na podlagi spornega sklepa agencije za okolje v preteklih letih pridobila že sedem gradbenih dovoljenj, ki niso le pravnomočna, temveč je občina skladno z njimi že zgradila praktično večino načrtovanega kanala C0. Manjka ji le približno 128 metrov pri hipodromu Stožice.

Kaj če sodišče odpravi sklep Arsa?

Upravna enota je v sklepu o začasni prekinitvi postopka svojo odločitev utemeljila s pojasnilom, da so posledice prekinitve milejše od potencialnih posledic, ki bi nastale, če bi upravna enota nadaljevala postopek in izdala gradbeno dovoljenje, na koncu pa bi se izkazalo, da je bil sklep agencije za okolje odpravljen. Toda ministrstvo za naravne vire in prostor je opozorilo, da stari in novi zakon o varstvu okolja narekujeta rešitve, če bi se naknadno izkazalo, da je bila odločitev agencije za okolje napačna in bi torej občina za gradnjo kanala C0 morala pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Zaradi odločitve upravne enote, da začasno prekine postopek izdaje gradbenega dovoljenja, se na ministrstvo ni pritožila le občina, temveč tudi tri fizične osebe in okoljska organizacija Alpe Adria Green, ki imajo status stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za zadnji odsek kanala C0.

Če bi pravnomočna sodba pokazala, da bi občina zaradi gradnje prenosnega kanalizacijskega kanala C0 morala izvesti presojo vplivov na okolje, ji zakon o varstvu okolja nalaga, da naknadno zaprosi za izdajo okoljevarstvenega soglasja, je razumeti iz odločbe ministrstva. Ko bi občina zaprosila za izdajo soglasja, bi imelo ministrstvo dve možnosti. Prva je, da občini v upravni odločbi naloži izvedbo ukrepov, s katerimi bi preprečila, zmanjšala ali odstranila morebitne vplive načrtovanega posega na okolje. Druga možnost pa je, da zavrne izdajo okoljevarstvenega soglasja, in sicer če bi ugotovilo, da poseg kljub omilitvenim ali izravnalnim ukrepom ne bi bil okoljsko sprejemljiv. V tem primeru bi ministrstvo občini naložilo tudi odpravo posledic gradnje.

Pritožili so se tudi nasprotniki gradnje kanala

Zaradi odločitve upravne enote, da začasno prekine postopek izdaje gradbenega dovoljenja, se na ministrstvo ni pritožila le ljubljanska občina, temveč tudi tri fizične osebe in okoljska organizacija Alpe Adria Green, ki imajo status stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Omenjeni pritožniki gradnji kanala C0 nasprotujejo, saj menijo, da kanal C0 ogroža naravo in naravne vire, ker njegova trasa vodi čez pomemben vir pitne vode.

 

Pritožniki so se sicer strinjali s stališčem upravne enote, da je pred odločanjem o izdaji gradbenega dovoljenja za zadnji odsek kanala C0 ključno vprašanje pravnomočnosti sklepa agencije za okolje. Toda po njihovem mnenju bi upravna enota morala postopek ustaviti in zavreči zahtevo občine za izdajo gradbenega dovoljenja, ne pa ga le začasno prekiniti. Alpe Adria Green in tri fizične osebe vztrajajo, da bi upravna enota morala postopek popolnoma ustaviti, tudi zato, ker da občina ni izkazala, da ima pravico graditi na zemljišču, čez katerega vodi zadnji odsek kanala.

128 m kanala C0 mora ljubljanska občina še zgraditi.

12,1 km bo dolg kanal C0, ko bo v celoti dokončan.

Velja omeniti, da zoper odločbo ministrstva ni dovoljena pritožba po redni upravni poti niti ni dovoljen upravni spor, kaže pravni pouk. Odvetnik Klemen Golob, ki zastopa organizacijo Alpe Adria Green, je dejal, da bodo odločitev ministrstva kljub vsemu poskušali na neki način izpodbijati, saj jih navedeni argumenti ne prepričajo. Poleg tega se mu zdi nenavadno, da se je ministrstvo opredelilo le do pritožbenih navedb občine. »Ministrstvo bi se v odločbi moralo opredeliti do vseh pritožb in vseh pritožbenih navedb,« meni Golob. Pričakuje, da bo upravna enota kmalu nadaljevala postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ki pa je po Golobovih besedah obremenjeno s številnimi procesnimi zapleti, ki še vedno niso razrešeni. Golob pa je že napovedal, da nameravajo vložiti tudi tožbo za zagotovitev pravice do zdravega življenjskega okolja.

Dve leti, odkar je občina zaprosila za gradbeno dovoljenje

Iz odpravljenega sklepa upravne enote je razvidno, da sta 23. maja minili natanko dve leti, odkar je Mestna občina Ljubljana zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja za zadnji odsek kanala C0 pri hipodromu Stožice. Da v tem času upravna enota še vedno ni odločila o dovoljenju, je predvsem posledica aktivnosti nasprotnikov gradnje kanala C0. Ti so uporabljali različna pravna sredstva, ki so terjala veliko časa. Tudi ustna obravnava, ki je del postopka izdaje gradbenega dovoljenja, je trajala nenavadno dolgo, saj so občina in nasprotniki kanala C0 stališča soočali kar trikrat in to po več ur.

Občini je sicer v interesu, da gradnjo kanala C0 zaključi čim prej, saj je slednji del večjega projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju vodonosnika Ljubljansko polje, ki ga je izdatno sofinanciral evropski kohezijski sklad. Projekt vključuje še nadgradnjo centralne čistilne naprave, na katero bo povezan kanal C0, in gradnjo nove fekalne kanalizacije na posameznih območjih v Ljubljani, Medvodah in Vodicah. Kot so nam že aprila lani pojasnili na ministrstvu za naravne vire, mora občina najpozneje do 15. februarja 2027 projekt zaključiti ter prebivalce priključiti na dograjen kanalizacijski sistem in centralno čistilno napravo.

Cena gradnje kanala C0 narasla

Mestna občina Ljubljana je pogodbo za gradnjo kanala C0 podpisala s konzorcijem družb Javna razsvetljava, CPK, Teleg-M in NG nizke gradnje. Ob podpisu pogodbe leta 2017 je bila pogodbena vrednost gradnje 17,2 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. V letih gradnje pa je občina s konzorcijem sklenila več aneksov, ki so pogodbo povišali že za 6,9 milijona evrov z davkom. Vzroki za te anekse so bili med drugim vgradnja armiranobetonske kinete na delu trase kanala C0, dodatni stroški zaradi nepredvidenih in dodatnih del ter rasti cen v gradbeništvu ter podaljšanje zavarovanja in bančne garancije zaradi podaljšanja roka izvedbe. Dodatni stroški pa naj bi gradbincem nastali tudi zaradi množičnih protestov nasprotnikov, ki so ovirali gradnjo, je razvidno iz javno dostopne dokumentacije.

Priporočamo