V sklopu projekta opremljanja občinskih stavb s sončnimi elektrarnami je konzorcij družb Energetika Ljubljana, Resalta in RES ERP na 48 od 51 objektov že postavil sončne elektrarne. »Vse nameščene sončne elektrarne že obratujejo,« je zagotovila energetska upravljalka v Mestni občini Ljubljana Petra Šeme. Sedemnajstletno koncesijsko obdobje, ko naj bi trajalo to javno-zasebno partnerstvo, se je začelo z lanskim septembrom. Po zaključku tega obdobja bodo sončne elektrarne načeloma prešle v last občine.
Največja od postavljenih elektrarn in po podatkih občine tudi trenutno največja sončna elektrarna v prestolnici je na strehi Športnega centra Ilirija. Po podatkih mestne občine samo ta sončna elektrarna letno proizvede toliko megavatnih ur elektrike, kolikor jih zadostuje za oskrbo 188 gospodinjstev.
Konzorcij, ki je oktobra 2023 z Mestno občino Ljubljana sklenil javno-zasebno partnerstvo, mora sončne elektrarne namestiti še na treh objektih: na enoti Zelena jama Vrtca Zelena jama, na enoti Kostanjčkov vrtec Vrtca Mladi rod in na Osnovni šoli Danile Kumar. Šemetova je pojasnila, da bo konzorcij zasebnih partnerjev sončno elektrarno na vrtčevski enoti Zelena jama lahko uredil, ko bo zaključena reklamacija strehe, na enoti Kostanjčkov rod pa bodo lahko elektrarno namestili, ko bo končana sanacija strehe.
Na Osnovni šoli Danile Kumar pa bo namestitev sončne elektrarne potekala sočasno s prenovo stavbe, je omenila Petra Šeme. Portal za javna naročila razkriva, da se sanacija omenjene osnovne šole še ni začela. Občina je konec letošnjega junija izbrala izvajalca sanacije, to bo družba Lesnina MG oprema, ki naj bi naročena dela opravila za ceno dobrih 6,5 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Po javno dostopnih podatkih občina gradbene pogodbe z družbo še ni podpisala.
Občina si bo izboljšala ekonomiko projekta
Mestna občina Ljubljana je z ministrstvom za okolje, energijo in podnebje podpisala pogodbo o sofinanciranju gradnje novih sončnih elektrarn. Ministrstvo je odobrilo nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, ki jih bo občina začela črpati po zaključku namestitve sončne elektrarne na stavbo Osnovne šole Danile Kumar oziroma predvidoma letos jeseni, je napovedala Šemetova.
Na račun denarja, ki ga bo pridobila iz državnega proračuna, bo občina lahko zase izboljšala ekonomiko tega projekta. Že s koncesijsko pogodbo si je namreč zagotovila pravico, da si ob pridobitvi nepovratnih sredstev lahko zniža cene storitev, ki zajemajo ceno električne energije iz sončnih elektrarn, ki jih je postavila trojica zasebnih partnerjev, njihovo redno in investicijsko vzdrževanje ter upravljanje.
Šemetova: Posebno pozornost posvečamo požarni varnosti
Skladno s pogodbo je oziroma bo trojica zasebnih partnerjev sončne elektrarne namestila na 21 osnovnih šolah in 18 vrtcih. Ker naj bi aprila letos pred veliko nočjo na Osnovni šoli Beltinci prišlo do požara ravno v električni omarici tamkajšnje sončne elektrarne, ki se je razširil na ostrešje, smo na ljubljanski občini preverili, ali jih skrbi, da bi bilo v vrtčevskih in šolskih stavbah zaradi nameščenih sončnih elektrarn večje tveganje požara. Šemetova je zagotovila: »Posebno pozornost posvečamo požarni varnosti objektov, saj so sončne elektrarne nameščene na javnih stavbah, kjer so uporabniki pogosto ranljive skupine ali naši najmlajši. Zavedamo se, da so za požar na sončni elektrarni potrebne določene okoliščine, posebno pozornost smo namenili njihovemu preprečevanju.«
Dodala je, da so sprejeli nekatere dodatne ukrepe, s katerimi želijo preprečiti tveganje nastanka požara. Poudarila je, da dajejo velik poudarek upoštevanju predpisov iz požarne varnosti, ki vključujejo predpisane odmike panelov in drugih elementov od dimnikov, oken, snegolovov, strelovodov in podobnega. »Projekt smo zasnovali na način, da uporabljamo tako imenovane steklo-steklo panele (glass-glass panele, razred A požarne varnosti). To pomeni dve plasti kaljenega stekla, ki sta bolj odporni proti vročini in ognju kot zadnja plast v klasičnih panelih,« je pojasnila Petra Šeme. Dodala je, da so kot obvezno opremo v projektno nalogo vključili tudi optimizatorje moči, ki imajo funkcijo hitrega izklopa. S temi se napetost modula v primeru požara zniža na raven, da je gašenje varno, je dejala Šemetova.
Zasebni partnerji pri projektu imajo tudi pogodbeno dolžnost rednega vzdrževanja sončnih elektrarn, je poudarila Šemetova. »Del rednega vzdrževanja je pregled s tako imenovano IR-kamero oziroma termografsko kamero, ki zaznava toplotne razlike. S tem načinom se preverja priključke in kable ter odkriva pregrete celice. Glavni vzrok za požare so slabi konektorji, slabi spoji kablov, pregrevanje inverterjev (umazanija, slaba ventilacija) in pregrete celice na panelih. Z IR-kamero se zazna lokalno povišano temperaturo, toplotne točke in asimetrično segrevanje ter s tem odkrije slabe konektorje, spoje, pregrete celice in pregrete inverterje,« je povedala Petra Šeme.
