»Čebele oziroma panje imam predvsem znotraj mesta Ljubljana. Ena od 14 lokacij je tudi Švicarija, kjer imam panje že tri leta,« je povedal predsednik društva Urbani čebelar Gorazd Trušnovec. Panje so tam po njegovih besedah postavili, da bi poudarili pomembnost opraševalcev za ekosistem in pomen stika z naravo.
Panji kot umetniško delo
Panji so bili do letošnjega maja preprosti, rjavi. »Šlo je za krasen izziv, pri katerem sem vključil svoje ekscentrične barve v objekt Švicarija, za katerega se mi zdi, da potrebuje več barve. Nisem ljubitelj rjave,« je ob odprtju povedal avtor poslikave, akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe, ki v obdobju 2022–2027 deluje kot rezidenčni umetnik v Švicariji. »Na panju je predstavljena zgodba iz motivov mojih slik. Podoba srca pa panje dodatno vključi v prostor, saj so srca motiv Švicarije,« je pojasnil Plotajs Sicoe in dodal, da po poslikavi panj dejansko deluje kot slika.
Sprememba barve panja na čebele v resnici nima večjega vpliva. »Čebele vidijo barve v drugačnem spektru. Rdečo naj bi videle kot sivo, vijolične praktično ne vidijo. Tudi v naravi bomo videli veliko več belih ali oranžnih cvetov kot recimo vijoličnih,« je na vprašanje o vidu čebel odgovoril Trušnovec. »Poslikava panjskih končnic je tako v prvi vrsti namenjena ljudem, ne čebelam.« Posledično je tudi avtor dela barve izbiral po svoje: »Ker ne vemo zares, kaj čebele vidijo, se pri delu nisem pretirano ukvarjal s tem, kakšne barve naj bi bili panji.« S projektom so predvsem združili funkcionalnost z estetiko.
Po besedah predsednika društva Urbani čebelar ima panj simbolno težo predvsem zato, ker se približujemo 20. maju, svetovnemu dnevu čebel. »Datum ni izbran naključno, gre namreč za rojstni dan Antona Janše, za katerega marsikdo ne ve, da je bil v osnovi slikar,« je dodal. V nedeljo, 18. maja, ko bodo umetniški ateljeji v MGLC Švicarija odprli svoja vrata, si bo mogoče ogledati tudi na novo poslikana panja.
