Ljubljanski sodnik Ciril Keršmanc je v sredo obsodil prve tri člane hudodelske združbe, ki je pri uvozu in preprodaji prestižnih avtomobilov utajila za 1.286.533,48 evra davka. Med letoma 2016 in 2019 naj bi se združba na različne načine s pomočjo slamnatih podjetij izogibala plačilu davka na dodano vrednost in davka na motorna vozila. Prek slamnatih podjetij, katerih lastniki in direktorji so bili ljudje z družbenega dna, naj bi vozila večinoma uvažali iz Nemčije, davke pa nato utajevali tudi s ponarejanjem dokumentov, v katerih so kot prodajalce vozil iz Nemčije navajali imena, ki so jih našli v osmrtnicah.
Krivdo so priznali Ana Marija Stopar, Krunoslav Filipčič, Maja Brlec in Igor Pintarič, medtem ko se domnevni vodja hudodelske združbe Tomaž Stopar, podjetnik Rok Furlan in preostali obtoženi zagovarjajo kot nedolžni.
Obramba izločala dokaze in sodnika
Četverica je krivdo priznala že pred meseci, vendar je narok za izrek kazenske sankcije moral počakati do včeraj, saj je obramba preostalih obtoženih poskušala izločiti dokaze in tudi sodnika Keršmanca. Kot je sodnik pojasnil včeraj, obramba ni bila uspešna z njegovo izločitvijo, Stoparjevemu zagovorniku pa je delno uspelo s pritožbo na višje sodišče, tako da bo o zakonitosti manjšega dela dokazov sodišče na prvi stopnji moralo presoditi znova. V vsakem primeru so bili končno izpolnjeni pogoji, da je Keršmanc lahko izrekel sodbe za tri od štirih, ki so krivdo priznali.
Ana Marija Stopar, nečakinja domnevnega kolovodje, ki se je v okviru hudodelske združbe oglašala na telefonske klice, urejala dokumentacijo za homologacijo avtomobilov, izdajala račune, lažno navajala fiktivne podatke, je bila v skladu s sporazumom o priznanju krivde obsojena na dve leti zapora, ki ga bo lahko odslužila z delom v splošno korist. Plačati bo morala denarno kazen 5800 evrov in povrniti 5475 evrov protipravno premoženjske koristi. Stoparjeva je že pred tem na lastno pobudo na sodišče prinesla 194.000 evrov, češ da gre za denar iz utaje davkov, ki naj bi ji ga izročil stric. Eden od Stoparjevih odvetnikov je nato pisal sodišču in zahteval denar nazaj, češ da je denar (ne zgolj 194.000 ampak 300.000 evrov) odtujila iz bančnega sefa.
Na dve leti in pet mesecev zapora, ki ga bo lahko odslužil ob koncih tedna, je bil po priznanju krivde obsojen Krunoslav Filipčič, ki naj bi se med drugim lažno predstavljal za formalnega direktorja enega od podjetij, prek katerega so uvažali avtomobile, sporočal, kam naj prepeljejo avtomobile, in sodeloval pri lažnem prikazovanju podatkov. Plačati bo moral tudi denarno kazen 4800 evrov, medtem ko tožilstvo ni našlo dokazov, da bi mu lahko očitalo protipravno premoženjsko korist.
Ponarejali dokumente o avtomobilih
Sodnik Keršmanc je včeraj obsodil še tretjega od četverice, ki je priznala krivdo, Igorja Pintariča, ki je bil obsojen »le« zaradi pomoči pri davčni zatajitvi. Za Stoparja je ponaredil oziroma predrugačil dokumente o avtomobilih, na računih je denimo spremenil datum izdaje, podatke o kupnini, zbrisal zneske … Obsojen je bil na sedem mesecev zapora, pred tem pa je sodišče nagovoril in obžaloval svojo vpletenost v kriminalno dejavnost in pojasnil, da je brez premoženja in brez prihodkov. Keršmanc je ugodil predlogu obrambe, da Pintarič kazen odsluži z delom v splošno korist, milejša sankcija, denimo pogojna kazen, pa ni prišla v poštev.
Krivdo je priznala tudi Maja Brlec, vendar se njena zagovornica včerajšnjega naroka zaradi bolezni ni mogla udeležiti, tako da ji bo kazen izrečena v začetku julija. Za preostale obtožene se bo sojenje nadaljevalo, ko bo ponovno odločeno še o preostanku zahteve za izločitev dokazov, vendar vprašanje, če pred istim sodnikom. Sodnik Keršmanc je namreč v izreku sodbe trojici opisal tudi vloge preostalih soobtoženih. Zaradi vse bolj stroge sodne prakse, ki jo je začrtalo ustavno sodišče, je zato povsem verjetno, da se bo moral iz sojenja preostalim, ki se zagovarjajo kot nedolžni, izločiti.
