Sodni senat pod vodstvom Ane Klampfer Binder je v sredo zaključil sojenje 37-letnemu Anžetu Javorniku, ki je 3. avgusta lani okoli 10.15 v svojem stanovanju v Grosupljem z nožem z 19-centimetrskim rezilom večkrat zamahnil proti svojemu 67-letnemu očetu. Poškodoval ga je po dlani, prstu in rami, vendar se ni zavedal, kaj počne – ni razumel pomena svojih ravnanj, niti se ni imel pod nadzorom zaradi paranoidne shizofrenije in paranoidnih in nanašalnih blodenj, je ugotovil psihiatrični izvedenec dr. Matej Kravos.
Zato Javornika ne čaka zaporna kazen, pač pa so mu izrekli varnostni ukrep obveznega zdravljenja v enoti za forenzično psihiatrijo mariborskega kliničnega centra. Od tam je sicer že vse od usodnega avgustovskega dne. Javorniku je tožilstvo sprva očitalo, da je s svojim ravnanjem izpolnil znake kaznivega dejanja poskusa uboja, vendar je na koncu obveljalo, da je šlo za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe. Zakaj, ni znano – sojenje je bilo namreč v veliki meri tajno, javnost je bila izključena tudi med obrazložitvijo sodbe.
Javno je bilo le pričanje očeta v delu, ko je opisal, kaj se je 3. avgusta dogajalo med njim in sinom, ki je imel tudi že pred dogodkom duševne težave. Kot je dejal, ga je poklical hišnik iz sinovega bloka in povedal, da sin razbija po stanovanju. Oče mu je rekel, naj kliče policijo, a takrat je bila zveza že prekinjena. Šel je k sinu, slišal je razbijanje, v stanovanju pa nato zagledal razbita televizor in balkonsko steklo. Sin je bil na balkonu, bil je v takšnem stanju, v kakršnem ga oče še ni videl. »Bil je čisto iz sebe. Jaz grem, jaz grem, je ponavljal, jaz pa sem mu rekel, nikamor ne greš, poklical bom 112,« je sodnemu senatu opisoval oškodovanec.
Prehitro iz bolnišnice
Ker je sina ob neki priložnosti že videl podobno razburjenega, pa se je pomiril, ko mu je primazal klofuto, je to storil tudi tokrat. Vendar tokrat to ni delovalo. Sin se je vrnil na balkon, oče pa je šel proti vhodnim vratom, da jih je zaklenil. Klicati je nameraval reševalce oziroma policiste. Takrat pa je videl, da je šel sin v kuhinjo in iz predala vzel nož. Z njim je šel proti očetu, ki je hotel odkleniti vrata in zbežati, vendar je bil sin prehiter. »Daj, umakni se, ti bom že pokazal, zdaj grem!« je vpil sin in začel zamahovati z nožem. »Zamahoval je dol in gor, ni šel z rezilom proti meni. Tudi ni meril v kak vitalni del telesa,« je izjavil oškodovanec. Morda je ta izjava, predvidoma pa tudi mnenje izvedenca travmatološke stroke o mehanizmu povzročitve poškodb, vplivala na odločitev tožilstva, da Javorniku ne očita več poskusa uboja, pač pa povzročitev hude telesne poškodbe.
Kakor koli, oče je, da bi se ubranil, dvignil roko. Sicer je čutil, da ga je sin porezal po dlani in prstih, a v mislih je imel le beg iz stanovanja. »Mezinec mi je dobesedno visel z roke. Ko je to videl, se je ustavil, sicer jaz ne bi mogel iz stanovanja. Ne vem, kako sem med vsem tem odklenil vrata,« je izjavil. Ko je prišel ven, je vrata še nekaj časa tiščal z zunanje strani, potem pa stekel do avta. Tudi sin je nato prišel ven, odvrgel nož in šel stran.
Po očetovih besedah je bil sin pred tem že štirikrat hospitaliziran na ljubljanski psihiatrični kliniki. Prepričan je, da so ga vsakič odpustili prehitro, kajti že med vožnjo domov je »fantaziral« o raznih bogovih in magih. Tudi marca lani je že kmalu po odpustu iz bolnišnice sosedom razbijal po vratih in grozil, da bo vse pobil. Po očetovem mnenju je 3. avgusta z nožem mahal zato, da bi si izboril izhod iz stanovanja, ker je vedel, da ga bodo v nasprotnem primeru spet odpeljali na psihiatrijo.
