V torek pozno popoldne so na obrobju Maribora, na meji z občino Miklavž na Dravskem polju, psi do smrti pogrizli žensko. Po neuradnih informacijah časnika Večer gre za pasmi argentinska doga in pitbul terier, psa pa naj bi napadla mamo lastnika.

Smrt osemletne deklice v Mengšu

Primeri smrtonosnih napadov na človeka so izredno redki. Pred včerajšnjo tragedijo smo nazadnje o tem poročali marca 2021, ko je osemletno deklico na dvorišču stanovanjske hiše v Mengšu napadel pes na verigi. Kot smo poročali takrat, je deklica, ki je bila na obisku pri sosedih, stopila na sicer ograjeno dvorišče, šla do privezanega psa, ki jo je napadel in ogrizel. Reševalci so bili hitro na kraju dogodka, a je bilo za osemletnico prepozno. Umrla je. Veterinarska inšpektorica je za psa Rona, mešanca med rotvajlerjem in nemškim ovčarjem, ki ni bil v evidenci nevarnih, še isti dan odredila odvzem, kmalu zatem so ga uspavali.

Policija je zaključila, da je šlo pri napadu za splet nesrečnih naključij in da kaznivega dejanja ni mogoče očitati nikomur. Ovadbo zoper lastnika psa in njegovega brata ter starše deklice, pri kateri je bil otrok na obisku, pa so vložili starši pokojne deklice, a jo je tožilstvo proti koncu leta zavrglo.

Psi, ki so napadli, živeli v neprimernih razmerah

Še en smrtonosen napad se je septembra 2017 pripetil na vikendu na Mavrlenu pri Črnomlju. Trije pitbuli v lasti Mihe Šuma so namreč napadli in do smrti pogrizli njegovo 71-letno mamo Tatjano Šum, ki je še isti dan umrla v novomeški bolnišnici. Šum je bil rejec psov, ki je v skrajno neprimernih razmerah redil kar trinajst živali. Tri so žensko napadle, ko jih je skušala nahraniti. 

Osem odraslih psov in pet mladičev so odpeljali v zavetišče na Repče pri Trebnjem, tri najbolj agresivne pa usmrtili. Enega so Šumu tri tedne kasneje vrnili, a so mu ga leto in pol kasneje znova odvzeli. Januarja 2022 je bil zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti, mučenja živali in maščevanja uradni osebi obsojen na enotno pogojno kazen leto in deset mesecev zapora s preizkusno dobo treh let.

Afera z bulmastifi

Februarja 2010 in še dolgo zatem pa je odmevala afera Baričevič oziroma afera z bulmastifi. Več psov te pasme je takrat do smrti pogrizlo svojega lastnika, zdravnika Sašo Baričeviča. Ti so že štiri leta prej napadli in poškodovali soseda Stanislava Megliča, a so jih takrat kljub odločitvi inšpektorata, da jih je treba uspavati, vrnili lastniku.

Enega od treh psov so na kraju smrtonosnega napada februarja 2010 ubili že policisti, dva so uspavali kasneje.

V sedmih letih 950 ugrizov

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) podatkov o številu smrtnih primerov pri ljudeh, ki so posledica ugrizov psov, ne vodijo (po naših informacijah jih je bilo od leta 2010 vključno z včerajšnjim 12), beležijo pa število »potrjenih ugrizov«, kjer je uradni veterinar v postopku ugotovil, da je šlo za poškodbo, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice. Med letoma 2018 in 2024 jih je bilo 950, največ leta 2019 – 166, najmanj pa predlani – 114. Ugrizov psov je verjetno dvakrat več kot v uradnih evidencah, saj se jih mnogo ne prijavi, prijav na napadov pa več kot 400 letno.

V skrajnem primeru usmrtitev

V primeru napada psa, ki nima statusa nevarnega psa, je za lastnika predvidena globa med 200 in 400 evri, v primeru napada nevarnega psa pa med 800 in 1200 evri. Po navedbah policije je za ulov, namestitev in oskrbo zapuščenih živali pristojno (lokalno) zavetišče. Obenem v takih primerih o dogodkih obvestijo veterinarja, ki ima pristojnost zavetišču odrediti namestitev in oskrbo za okolico ogrožajočega psa v primeru, ko skrbnik ni dosegljiv ali pa ne poskrbi za žival. Ravno tako prav veterinar zavetišču odredi ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščene živali, še pravijo na policiji.

Priporočamo