Pravijo, da prve ne pozabiš nikoli. To zagotovo velja tudi za prvo zmagovalno skladbo Melodij morja in sonca (MMS), Nasmeh poletnih dni, s katero si je daljnega leta 1978 zmago pripela Moni Kovačič, mlada pevka ameriško-slovenskih korenin, ki se je istega leta – sicer na Opatijskem festivalu – predstavila še z eno, danes zimzeleno melodijo Brez ljubezni mi živeti ni. Če so bili festivalski začetki skromni, so današnje melodije postale ne le prizorišče glasbenega tekmovanja, temveč vrhunec poletne glasbene scene v Sloveniji, saj gre pravzaprav za edini festival, kjer vse poteka v živo.
Želja je, da pesmi ostanejo
Umetniški vodja festivala Andrea F nam je tik pred izbiro skladb zaupal, da ima MMS vsako leto prijetno nalogo, da vseslovenskemu občinstvu pričara kar se da dobro glasbeno izkušnjo, nekaj mediteranskega glamurja in lahkotnosti prek TV-zaslonov. Hkrati pa ima to čast, da znova in znova potrjuje, da je danes to edini pravi nacionalni festival pop glasbe.
»Skupaj s sodelavci v organizacijskem odboru in Avditorij Portorož na splošno skušamo vsako leto vpeljati nekaj konkretnih novosti in izboljšav,« je dodal Andrea, ki nam je tudi povedal, da je končni cilj festivala ta, da lansira vsaj kakšno pesem ali pa ime (bodisi novo ali že uveljavljeno), ki lahko ljudem ostane v trajnejšem spominu, po možnosti s priznanjem in podporo radijskega ter televizijskega predvajanja skozi čas, kot je bilo v preteklosti.
Letošnje novosti
Ena velika novost, ki je za njegove pojme izredno pomembna in ključna za prihodnost ter razvoj festivala, se vsekakor obeta na področju sodelovanja z radijskimi postajami. »To je dolgoročni projekt, pri katerem sem začel delati že lani, a bo startal šele letos – zato naj do predstavitvene tiskovne konference ostane skrivnost,« nam je namignil umetniški vodja, ki je dodal, da je v ozadju še cela vrsta majhnih izboljšav v korist izkušnje sodelujočih izvajalcev in gledalcev ter zvestih oboževalcev MMS. »Ob tem bi želel povedati tudi, da je pri tako velikem in prestižnem festivalu tradicija dobra stvar, da ni vedno potrebe po spreminjanju ali nenehnem eksperimentiranju, saj bi to med vrsticami pomenilo, da nismo zadovoljni s festivalom ali da ne vemo, kaj počnemo. MMS je 44-letna zlata morska deklica, kar terja tudi spoštovanje do njene identitete.«
Štirinajst novih skladb
Na letošnji razpis je prispelo več kot sto skladb, kar pomeni, da zanimanje raste. Kaj lahko potemtakem pričakujemo v Avditoriju Portorožu, v soboto, 5. julija? »Kot radijski človek, glasbeni urednik in voditelj dobro vem, da se lahko v resnici iz česar koli naredi hit, če se stvar dovolj podpre, občinstvu dovolj dobro obrazloži in predstavi, dovolj intenzivno predvaja in promovira,« je odgovoril Andrea, ki pa je pripomnil, da ta del ni odvisen niti od izvajalcev niti od festivala. »Kot glasbeni producent dobro vem, da obstajajo nekatere nezapisane lastnosti, pravila in triki, ki naredijo pesem všečno, ki občinstvo pritegnejo … Ne nazadnje sem v preteklosti tudi produciral in miksal, mislim, da 12 pesmi, ki so se na MMS uvrstile, od tega dve zmagovalni – Mi ljudje smo kot morje in Kar je res, je res. Kar zadeva to delo, vidim in slišim, da se izvajalci in njihovi producenti vsekakor pogosto potrudijo.«
A potem je tukaj, tako pravi Efe, nepredvidljivi del, ki je odvisen od občinstva in od tega, koliko se jih bodo besedilo, glasba in izvajalec dotaknili. »Na to vpliva marsikaj, od nastopa in pristopa do zgodovinskega in socialnega momenta ter seveda samih besed. S temi pa včasih slovenska glasbena scena ne zna ravnati najbolje.«
Trije povabljeni
Od lanskega edicije dalje je tudi bolje definirano področje »povabljenih izvajalcev«, ki so sedaj vedno trije. Povabljeni so zato, ker so prejemniki treh posebnih nagrad, za katere se ne glasuje, saj so jim že s povabilom zagotovljene: MMS-legenda, MMS-avtor in MMS-bodočnost. »Najbrž že sama imena nagrade povedo, za kaj gre: za priznanje danes tako rekoč legendarnim izvajalcem ter avtorjem, ki so ravno na tem festivalu začeli ali pa zacveteli in se znova in znova potrdili, kar je seveda za nas tudi eden od načinov, da zagotovimo prisotnost ljudem ljubih imen na festivalu,« je obrazložil umetniški vodja, ki je dodal, da gre z druge strani tudi priznanje novejšim, bolj trendovskim izvajalcem, za delo in dosežke v preteklem letu, ki obetajo svetlo prihodnost, pri tem pa tudi prihodnost slovenske glasbe. »V Sloveniji sicer veliko raje kritiziramo, kot pa pohvalimo, in marsikdaj se zdi, da lahko nekoga šele takrat, ko ga ni več med nami, legitimno ali 'z dovoljenjem' pohvalimo ali celo poveličujemo. No, te nagrade so eden od načinov, da se temu samozaničevanju izognemo, da smo vsaj do glasbe raje pozitivni, tu in zdaj,« je zaključil Andrea F, ki je še dejal, da je tako priprav kot težav veliko in da se celotna ekipa trudi, da bi vsako leto pričarali nepozabno glasbeno doživetje.
