Po več kot sto letih znanstvene radovednosti in številnih ugibanjih je skrivnost, zakaj nekatere mačke krasi tako prepoznavna in pogosto občudovana oranžna dlaka, končno dobila znanstveno pojasnilo. Dve neodvisni raziskovalni skupini, ena z ameriške univerze Stanford in druga z japonske univerze Kjušu, sta skoraj hkrati objavili odkritje, ki natančno pojasnjuje genetsko osnovo te mačje posebnosti. Izsledki ne le osvetljujejo dolgoletno uganko, temveč odpirajo tudi nova vprašanja o povezanosti genetike, videza in morda celo vedenja.
Genetiki so se torej dolgo spopadali z vprašanjem, zakaj so nekatere mačke oranžne barve. Pri tem je bilo jasno, da je barva dlake pri mačkah pogosto povezana s spolom – oranžni so namreč pretežno samci. Kljub temu pa natančnega gena, ki bi bil odgovoren za to barvno variacijo, niso uspeli identificirati. Povezava med dedovanjem in barvo je tako ostajala zavita v tančico skrivnosti.
Identično odkritje
Preboj sta zdaj dosegli omenjeni ekipi, ki sta vzporedno, vendar neodvisno druga od druge, sekvencirali mačje genome z namenom lokalizacije izvora oranžne barve. Njihovi rezultati, ki so bili skoraj istočasno objavljeni v ugledni znanstveni reviji Current Biology, so pokazali na identično odkritje: majhno genetsko spremembo, izbris dela DNK, ki se nahaja v bližini gena, doslej neznanega po svoji vlogi pri pigmentaciji. Ta gen nosi precej suhoparno oznako ARHGAP36.
Pri domačih mačkah imajo sicer spolni kromosomi ključno vlogo pri določanju barve dlake. Samci, ki imajo kombinacijo XY, podedujejo le en kromosom – X. Če ta kromosom nosi mutacijo za oranžno barvo, bo samec v celoti oranžen. Pri samicah, ki imajo dva kromosoma X (XX), pa je situacija drugačna. Samica bo oranžna le, če bosta oba njena kromosoma X nosila omenjeno genetsko spremembo, kar pa je statistično precej redkejši pojav.
Večina samic, ki podedujejo mutacijo le na enem od svojih dveh kromosomov, razvije značilne vzorce, kjer se oranžna barva prepleta s črnimi in včasih belimi zaplatami. Ta pojav je posledica mehanizma, ki ga je že leta 1961 opisala britanska genetičarka Mary Lyon.
Genetska »napaka«
Ameriška ekipa pod vodstvom Christopherja Kaelina, katere delo povzema tudi revija Scientific American, pa je zdaj analizirala DNK več deset mačk in primerjala genome oranžnih mačk z genomi tistih, ki so imeli drugačne barve dlake. Njihova študija je potrdila, da mutacija ne vpliva neposredno na kodirajoče zaporedje samega gena ARHGAP36, temveč spreminja njegovo regulacijo.
Ta genetska »napaka« povzroči neravnovesje v proizvodnji melanina, glavnega pigmenta. Natančneje: spodbudi preusmeritev proizvodnje k feomelaninu, ki je odgovoren za tople odtenke – od rumene do intenzivno rdeče. Kot poudarja portal LiveScience, ta mehanizem pojasnjuje, zakaj gen za oranžno barvo pri mačkah nima znanega ekvivalenta pri drugih sesalcih; gre za edinstven način genske regulacije, ki je specifičen za mačjo vrsto.
Znanstvenikom zdaj ostaja še ena zanimiva neznanka: kdaj se je ta mutacija pojavila. Ugibajo, da bi se gen za oranžno barvo lahko pojavil že v zgodnjih fazah udomačitve mačk. Zanimivo je, da srednjeveške slike iz 12. stoletja že prikazujejo tribarvne mačke (ki nujno nosijo gen za oranžno barvo), kar nakazuje, da je bila ta lastnost že dolgo prisotna v populacijah domačih mačk.
Japonska ekipa z univerze Kjušu gre še dlje v svojih načrtih. V prihodnosti nameravajo japonski znanstveniki analizirati DNK mumificiranih mačk iz starega Egipta. To bi bil drzen in inovativen znanstveni podvig, ki bi lahko pomagal slediti genealogiji oranžne barve pri mačkah skozi tisočletja.
