Devetintrideset let po tem, ko je bil svet priča največji jedrski nesreči v zgodovini človeštva, ostaja območje okoli uničenega reaktorja številka štiri v Černobilu v današnji Ukrajini zlovešč opomnik nevarnosti jedrske energije. Obsežna izključitvena cona, še vedno prežeta z ravnmi sevanja, ki so za večino oblik življenja smrtonosne, pa je postala nepričakovano zatočišče za nenavadnega prebivalca: glivo, ki ne le preživi, temveč uspeva tako, da se hrani z radioaktivnostjo.
Odkritje te izjemne glive, znanstveno imenovane Cladosporium sphaerospermum, na samih stenah razdejanega reaktorja, kjer so ravni sevanja najvišje, je presenetilo znanstvenike in ponudilo nov pogled na meje življenja, so nedavno poročali mediji. Študija, objavljena že leta 2008 v ugledni znanstveni reviji Nature, je prva podrobneje osvetlila ta fenomen, ki nakazuje, da je gliva na tem ekstremnem kraju našla svojo edinstveno ekološko nišo.
Skrivnost je v radiotrofnosti
Kako je mogoče, da organizem uspeva v okolju, ki bi večino drugih živih bitij uničilo v trenutku? Skrivnost se skriva v sposobnosti, ki ga imenujejo radiotrofnost, je nedavno poročal Forbes. Podobno kot rastline uporabljajo klorofil za fotosintezo, pri kateri sončno svetlobo pretvarjajo v energijo, Cladosporium sphaerospermum uporablja pigment melanin za absorpcijo škodljivega ionizirajočega sevanja in njegovo pretvorbo v kemično energijo, potrebno za rast.
Melanin, ista snov, ki daje barvo človeški koži, lasem in očem ter nas ščiti pred ultravijoličnim sevanjem sonca, v teh glivah deluje kot nekakšen ščit. Temna barva glive, ki jo dolguje visoki koncentraciji melanina v celičnih stenah, ji omogoča učinkovito lovljenje gama žarkov. Ta sposobnost ne le ščiti glivo pred poškodbami DNK, ki jih povzroča sevanje, ampak ji omogoča, da to energijo izkoristi za svoje življenjske procese. Raziskovalci so opazili, da glive, bogate z melaninom, v prisotnosti visokih ravni sevanja rastejo hitreje.
Praktična uporaba
Cladosporium sphaerospermum sicer ni edini mikroorganizem, ki kaže takšne neverjetne sposobnosti. Sodi v širšo skupino tako imenovanih radiotrofnih gliv, kamor sodita tudi vrsti, kot sta Wangiella dermatitidis in Cryptococcus neoformans. Te glive so bile najdene v različnih ekstremnih okoljih, vključno z Antarktiko, kjer so izpostavljene visokim ravnem kozmičnega in UV sevanja.
Odkritje černobilske glive ni zgolj akademska zanimivost, temveč odpira vrsto potencialnih praktičnih uporab, ki bi lahko imele daljnosežne posledice. Ena najbolj obetavnih smeri raziskav je povezana z vesoljskimi poleti. Astronavti so med dolgotrajnimi misijami izven zaščitnega Zemljinega magnetnega polja izpostavljeni precej visokim odmerkom kozmičnega sevanja, kar predstavlja eno največjih tveganj za njihovo zdravje.
Znanstveniki so že izvedli poskuse na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), kjer so proučevali, kako se Cladosporium sphaerospermum odziva na vesoljsko sevanje. Prvi rezultati so bili po navedbah raziskovalcev precej obetavni, saj so pokazali, da lahko gliva učinkovito blokira del tega nevarnega sevanja.
