Nova raziskava, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, razkriva, da bi lahko potres udaril vzdolž subdukcijske cone Kaskadija, preloma, ki poteka od severnega otoka Vancouver do rta Mendocino v Kaliforniji. Raziskovalci z univerze Virginia Tech so namreč ugotovili, da bi močan potres v kombinaciji z dvigom morske gladine lahko povzročil mega cunami, ki bi najhuje prizadel prebivalce in njihovo premoženje v severni Kaliforniji, severnem Oregonu in južnem Washingtonu, piše The New York Post.
Obala bi se sputila za dva metra
Mega cunami je katastrofalen val, ki ga povzroči gibanje morske vode, sproži pa ga lahko potres, zemeljski plaz ali vulkanski izbruh. Strokovnjaki poudarjajo, da obstaja 15-odstotna verjetnost, da bo prelom v naslednjih 50 letih sprožil potres z magnitudo 8 ali več, zaradi česar bi se obala lahko spustila za do dva metra. »Širitev obalnih poplavnih ravnic po potresu v subdukcijski coni Kaskadija še ni bila količinsko opredeljena, posledice za rabo zemljišč pa bi lahko znatno podaljšale čas okrevanja,« je dejala Tina Dura, glavna avtorica študije in izredna profesorica na Oddelku za geoznanosti na Virginia Tech.
Aljaska ostaja žarišče
Zaradi svojega razgibanega terena in pogostih potresov ostaja Aljaska žarišče zemeljskih plazov. Podnebne spremembe povzročajo taljenje ledenikov, kar destabilizira pobočja in povzroča rahljanje kamnin. Na Havajih imajo vulkanski otoki dolgo zgodovino mega cunamijev, ki jih povzročajo izbruhi vulkanov.
Pred približno 105 tisoč leti je otok Lanai zadel 300 metrov visok val. Vulkani na Havajih rastejo iz plasti lave, ki se odlagajo druga na drugo, kar ustvarja nestabilna pobočja, ki so nagnjena k porušitvi, zlasti med izbruhi ali potresi. Zaradi tega se lahko milijoni ton kamenja odvržejo v ocean, izpodrinejo vodo in ustvarijo mega cunami. Ker so havajski vulkani še vedno aktivni, grožnja ostaja, zlasti na jugovzhodni strani Velikega otoka, kjer se nahajajo »mlajši« vulkani, kot sta Mauna Loa in Kilauea.
Kot so zapisali, vulkan Kilauea že mesece bruha lavo, zadnji izbruh pa se je končal 16. maja. Na zahodni obali ostaja subdukcijsko območje Kaskadija eno najbolj seizmično aktivnih območij Severne Amerike – in obstaja velika verjetnost, da se bo v prihodnjih desetletjih zgodil večji potres.
8,0 po Richterjevi lestvici
Subdukcijska cona Kaskadija velja za eno najnevarnejših potresno aktivnih območij v Severni Ameriki, saj lahko sproži »megapotres« z magnitudo 8 do 9 ali tudi več. Zadnji znan velik potres v tej coni se je zgodil 26. januarja 1700, znan tudi po cunamiju, ki je dosegel Japonsko. Vendar pa avtorji študije opozarjajo, da se zaradi dolgega obdobja brez večjih potresov (več kot 300 let) lahko naslednji velik potres zgodi kadar koli.
