Sredi poletne vročine lahko nastane silovito neurje, včasih tudi precej bolj nevarno kot zgolj kakšna tipična poletna nevihta. Tudi ta trenutek, ko nastajajo te vrstice, nevihta s točo ni izključena in velja oranžni alarm.
Tako je bilo v Franciji te dni, ko so, kot so poročali tamkajšnji mediji, z neba padale ledene kepe, nekatere s premerom osem centimetrov. Sicer pa je takih primerov tudi pri nas vse več, toča pa je včasih tudi presunljivo debela. Ob takšnih dogodkih se poraja vprašanje, ki je hkrati fascinantno in grozljivo: ali lahko toča ubije človeka? Odgovor je, žal, pritrdilen in zgodovina to potrjuje na najbolj tragičen način.
Nevihte, ki prinašajo točo, pri nas in po svetu pravzaprav niso redkost, vendar ko zrna ledu dosežejo velikost teniške žogice ali celo več, postanejo to smrtonosni projektili.
Znanstveno gledano o pravi toči govorimo, ko premer ledenih zrn preseže pet milimetrov. Vse, kar je manjše, običajno imenujejo »sodra«. Vendar pa primeri iz resničnega sveta kažejo, da lahko ta majhna zrna zrastejo do pošastnih razsežnosti. V preteklosti je toča ponekod po Evropi dosegla premer 15 ali celo 20 centimetrov.
Ledeni izstrelki z neba
Kako lahko kos ledu pravzaprav postane tako nevaren? Fizika za tem je preprosta in srhljiva. Večja kot je ledena kepa, večjo hitrost doseže med padanjem. Majhna zrna toče s premerom enega centimetra padajo s hitrostjo okoli 30 kilometrov na uro. Ko pa zrastejo do velikosti pomaranče, lahko njihova hitrost preseže 150 kilometrov na uro. Predstavljajte si trden, več centimetrski kos ledu, ki z veliko hitrostjo prileti z neba proti vam. Posledice so lahko katastrofalne.
Najbolj smrtonosno neurje s točo v zabeleženi zgodovini se je zgodilo leta 1986 v Bangladešu. Takrat je neurje z orjaško točo terjalo 92 življenj. Med ostanki opustošenja so našli ledeno kepo, težko malo več kot kilogram. Strokovnjaki domnevajo, da ni bila edina tako velika.
Novejši primer, ki je pretresel svet, pa se je zgodil leta 2022 v Španiji. V Kataloniji je med silovitim neurjem umrl komaj 20-mesečni otrok, potem ko ga je v glavo zadela desetcentimetrska ledena kepa.
Močne nevihtne razmere
Kako pa nastanejo orjaška zrna toče? To zahteva specifične in zelo močne nevihtne razmere. V superceličnih nevihtah, ki so najmočnejša vrsta neviht, izjemno močni vetrovi večkrat dvignejo kapljice vode visoko v ozračje, kjer zmrznejo. Z vsakim dvigom se na zamrznjeno jedro nabere nova plast ledu. Močnejši kot so ti vetrovi, dlje lahko zadržijo rastoče zrno v zraku in večje lahko to postane. Ko je zrno končno pretežko, da bi ga veter še lahko zadržal, pade proti tlom.
Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko podnebne spremembe v prihodnosti povečale pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov, vključno z močnimi neurji s točo. Višje temperature pomenijo več energije v ozračju, kar lahko vodi do močnejših neviht in posledično večje in bolj uničujoče toče.
Medtem ko so smrtni primeri zaradi toče relativno redki, pa škoda, ki jo povzroča na premoženju in kmetijstvu, vsako leto dosega milijardne zneske.
Slovenski rekordi
Največja uradno zabeležena toča v Sloveniji je merila neverjetnih 13,8 centimetra v premeru. Ta rekorden dogodek se je zgodil 13. julija 2023 v vasi Gorenja Lepa vas pri Krškem. Ogromna toča je bila posledica močne supercelične nevihte, ki je zajela območje. Evropski laboratorij za hude nevihte (ESSL), ki je ključna avtoriteta za spremljanje hudega vremena v Evropi, je to meritev potrdil.
Ta dogodek je presegel prejšnje odmevno neurje s točo, ki je 11. junija 2019 prizadelo območje Starega trga ob Kolpi. Takrat so poročali o zrnih toče s premerom do 14 centimetrov, vendar so bile nekatere meritve opravljene nekaj ur po neurju, kar pomeni, da je bila prvotna velikost zaradi taljenja morda večja. Tudi ESSL za ta dogodek navaja podatek o 14 centimetrov.
Omeniti velja še močno neurje s točo, ki je 8. junija 2018 prizadelo Črnomelj, kjer so zrna dosegala do 12 centimetrov v premeru.
