Po najnovejših ugotovitvah mednarodne raziskovalne skupine, o katerih poroča The Guardian, bi se lahko ostanki umrlih zvezd, kot so nevtronske zvezde in beli pritlikavci, iz vesolja povsem izgubili že v 10⁷⁸ letih. To je osupljivo manj kot doslej uveljavljena napoved, ki je življenjsko dobo vesolja ocenila na kar 10¹¹⁰⁰ let – število z več kot tisoč ničlami.
Glavni avtor študije, profesor radioastronomije Heino Falcke, pojasnjuje: »To pomeni, da konec vesolja prihaja veliko prej, kot smo mislili – čeprav je to še vedno izjemno oddaljena prihodnost.«
Največje presenečenje, ki ga prinaša nova študija, pa je povezano s Hawkingovim sevanjem – pojavom, ki ga je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja opisal Stephen Hawking. Po klasični teoriji naj bi črne luknje zaradi kvantnih fluktuacij oddajale sevanje in sčasoma izhlapele. Nova raziskava pa ta koncept širi tudi na manj masivne objekte, kot so nevtronske zvezde in beli pritlikavci, ki prav tako naj ne bi bili več večni.
Soavtor študije Michael Wondrak pojasnjuje, da sevanje iz črnih lukenj deloma ponovno absorbira njihova lastna gravitacija, kar zavira njihov razpad. Pri belih pritlikavcih in nevtronskih zvezdah pa do tega ne pride, kar pomeni, da bi ti objekti lahko v prihodnosti igrali vlogo »glasnikov konca« vesolja.
Znanstveniki so šli še dlje in izračunali, da bi Hawkingovo sevanje lahko »izbrisalo« celo človeka ali Luno, vendar šele čez približno 10⁹⁰ let. Opozarjajo pa, da te napovedi ne vključujejo drugih dejavnikov, kot so razpad protonov ali spremembe v gostoti mase, ki bi lahko uničile snov precej prej.
Čeprav se ti časovni okviri močno oddaljujejo od našega vsakdanjega dojemanja, študija osvetljuje pomembno dejstvo: kvantni učinki ne oblikujejo le mikrokozmosa, temveč imajo ključno vlogo tudi pri končni usodi vesolja.
