Kaj imajo skupnega vsi psihopati? Vprašanje, ki že dolgo buri duhove tako v strokovnih krogih kot v širši javnosti, je zdaj dobilo nov, posebej tehten odgovor. Nedavna nemška znanstvena študija namreč razkriva, da ključna povezava ni v njihovih dejanjih, temveč v sami strukturi njihovih možganov. Ta se, kot kažejo najnovejši posnetki, bistveno razlikuje od možganov splošne populacije.
Raziskava, ki sta jo skupaj izvedla ugledna centra, Raziskovalni center Jülich in Univerza RWTH v Aachnu, in katere izsledki so bili konec maja objavljeni v reviji European Archives of Psychiatry and Clinical Neuroscience, prinaša nov vpogled v eno najbolj zapletenih in nevarnih osebnostnih motenj. Znanstveniki so s pomočjo naprednih tehnik slikanja možganov primerjali anatomske značilnosti 39 moških, pri katerih je bila diagnosticirana psihopatija, s kontrolno skupino zdravih posameznikov.
Presenetljiva odkritja
Odkritja so presenetljiva. Čeprav študija ni bila zasnovana z namenom stigmatizacije, temveč iskanja novih poti za zdravljenje, so rezultati pokazali jasno biološko osnovo za antisocialno vedenje. »Psihopatija je eden glavnih dejavnikov tveganja za ponavljajoče se in hudo nasilje,« poudarjajo avtorji v študiji. »Trenutni rezultati kažejo, da so vedenjske motnje povezane z zmanjšanim volumnom v predelih možganov, ki pripadajo fronto-subkortikalnim krogom, odgovornim za nadzor vedenja.« Povedano preprosteje: raziskovalci so ugotovili, da imajo posamezniki z izrazitimi antisocialnimi in impulzivnimi nagnjenji – kar ustreza enemu od dveh glavnih sklopov lastnosti psihopatije – merljivo manjše prostornine v ključnih področjih, kot so pons v možganskem deblu, talamus in bazalni gangliji. Celotni volumen možganov pri psihopatskih posameznikih je bil v povprečju za skoraj 1,5 odstotka manjši. To nakazuje na morebitne motnje v nevrološkem razvoju.
Ta dognanja postavljajo temelje za razumevanje psihopatije ne le kot moralne pomanjkljivosti, temveč kot posledico konkretnih, fizičnih razlik v možganih.
Po ocenah nedavno ustanovljenega Inštituta za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije (IPSIH) naj bi bilo v Sloveniji okoli 15.000 ljudi, ki ustrezajo kliničnim merilom za to motnjo, medtem ko naj bi bilo oseb s poudarjenimi psihopatskimi lastnostmi še bistveno več.
Majhen vzorec
Kljub pomembnosti nemške raziskave se avtorji zavedajo njenih omejitev. Vzorec 39 posameznikov je relativno majhen, sploh če upoštevamo, da naj bi po nekaterih ocenah psihopati predstavljali med enim in štirimi odstotki svetovne populacije.
Prav tako strokovnjaki opozarjajo, da psihopatija ni enoznačen pojem. Obstajajo različne stopnje in oblike. Študija se je osredotočila predvsem na tiste z antisocialnim vedenjem, medtem ko so bile povezave s tako imenovanimi medosebno-afektivnimi lastnostmi – kot so pomanjkanje empatije, patološko laganje in grandiozno občutenje lastne vrednosti – šibkejše in bolj spremenljive.
Največje vprašanje, ki ostaja odprto, pa je izvor teh razlik v možganski strukturi. So prirojene ali so posledica travmatičnih izkušenj v otroštvu, ki so pustile neizbrisen pečat na razvoju možganov? Odgovor na to vprašanje bo ključen za razvoj morebitnih terapevtskih pristopov.
