Čeprav se dogaja podzavestno, se dihanje morda zdi preprosto, a ga nadzoruje kompleksna možganska mreža. Prav zaradi tega so znanstveniki lahko prepoznali posameznike zgolj na podlagi njihovega vzorca dihanja z 96,8-odstotno natančnostjo. Različni vzorci so ustrezali razlikam v telesnih in duševnih značilnostih, ugotavlja nova študija, objavljena v reviji Current Biology.
»Dihanje mora biti usklajeno s skoraj vsem,« pravi Noam Sobel, nevrobiolog na Weizmannovem inštitutu za znanost v Izraelu ter soavtor nove študije. Od merjenja časa dihanja med govorjenjem do plavanja – dihalni sistem se pogosto usklajuje z različnimi deli možganov, poroča National Geographic. »Čeprav se dihanje začne v dihalnem centru v možganskem deblu, je usklajeno z obsežnimi možganskimi regijami,« pojasnjuje Sobel. Ti vključujejo področja, odgovorna za jezik, čustva in motorične sposobnosti.
Vdihavanje sproži specifične valove v možganskem centru za spomin, ki pomagajo utrjevati spomine. Ko vdihnemo, se tlak v nosni votlini spremeni, kar vzdraži nevrone, ki nato pošiljajo signale v možgane, pojasnjuje Detlef Heck, nevroznanstvenik z Univerze v Minnesoti.
Trenutek prehoda iz izdiha v vdih ima lahko učinek ponastavitve v možganih, zato sprememba dihanja pomaga pri uravnavanju stresa in kognitivnih sposobnosti. Tehnike počasnega dihanja se uporabljajo za zmanjševanje stresa in tesnobe, spreminjanje razpoloženja ter vplivanje na kognitivne sposobnosti in osredotočenost.
