Zdrava hrana, ekološko pridelana hrana ali pa, nasprotno, množični odmerki vitaminov imajo tako svoje stalne kot tudi občasne privržence, ki so nagnjeni k trenutnim trendom. Na srečo danes že veliko vemo o teh kontroverznih področjih prehrane. Če želite preveriti, ali ste v koraku z dejstvi, rešite naslednji test. Pred trditev, za katero menite, da je pravilna, napišite da, pred tisto, za katero menite, da je napačna, pa ne. Pravilni odgovori oziroma dejstva so pod vsako izjavo.
Ekološko pridelana hrana je bolj hranljiva kot »kemično pridelana« hrana.
Ponavljajoče se znanstvene študije so pokazale, da se ekološko pridelana hrana – tista, ki je pridelana naravno – s hranilnega vidika ne razlikuje od tiste, ki je gnojena s kemičnimi spojinami. Vsa gnojila – tako komercialno proizvedena kot tista, pridobljena iz živih organizmov – morajo biti razgrajena na anorganske sestavine, kot so dušik, kalij in fosfor, preden jih rastline lahko uporabijo. Ko se gnojilo pretvori v hranilo, rastlina ne more prepoznati njegovega izvora. Zato ni mogoče povečati vsebnosti vitaminov v jabolku s spreminjanjem načina njegove pridelave. Hranilna vrednost je večinoma gensko določena.
Naravna hrana je varnejša kot »umetna« hrana.
»Naravna« pomeni, da ne vsebuje različnih aditivov. To pomeni, da je izdelek matere narave, brez primesi. Vendar pa lahko pod določenimi pogoji »naravno« pomeni tudi škodljivo – celo smrtno nevarno. Naravna hrana se lahko hitreje pokvari kot tista, ki je zaščitena z aditivi. Kljub temu se veliko ljudi boji povezave med aditivi in pojavom raka. Zanje velja pojasniti, da ne obstaja vzročno-posledična povezava med aditivi in rakom. Aditivi so naredili našo hrano bolj zdravo in varno; če bi iz postopkov obdelave mesa izločili nitrate in nitrite, bi nam grozila bolezen botulizem. Bogatenje hrane z vitaminoma C in D ter jodom je odpravilo skorbut, rahitis in golšavost. Nova znanstvena dognanja kažejo, da lahko določeni konzervansi celo zmanjšajo pogostost raka.
Vitamin E ima posebne preventivne in zdravilne lastnosti.
Nekatere trditve o dobrih lastnostih vitamina E izhajajo iz poskusov na živalih. Vendar je vitamin E tako razširjen v hrani, ki jo jemo (rastlinska olja, polnozrnate žitarice, soja, zelena listnata zelenjava), da je skoraj nemogoče, da bi prišlo do njegovega pomanjkanja.
Dodatni odmerki vitamina A prispevajo k moči in vitalnosti.
Vitamin A ima pomembno vlogo pri vidu, rasti otroka in razvoju kosti ter ohranjanju zdrave kože in sluznice. Najdemo ga v jajcih, mesu in jetrih. Rumena in temno zelena zelenjava vsebujeta karotene, snovi, ki jih telo lahko pretvori v vitamin A. Raznolika in dobro uravnotežena prehrana zagotavlja zadostne količine vitamina. Veliki, dodatni odmerki so lahko zelo nevarni. O tem lahko odloča le zdravnik.
Veliki odmerki vitamina C so lahko nevarni.
Kar zadeva uporabo vitamina C pri preprečevanju in zdravljenju prehladov, znanstveniki še niso rekli zadnje besede. Vendar so zdravniki zaskrbljeni zaradi možnih neprijetnih stranskih učinkov, kadar se posameznik sam odloči za jemanje velikih odmerkov tega vitamina (driska, ledvični kamni in tako dalje).
Nekatera živila, kot sta na primer med in rjavi riž, imajo »čarobne« lastnosti.
Verjetno vodilno »čarobno živilo« danes je med. Nekateri ga priporočajo za preprečevanje in zdravljenje čira na želodcu, raka in mnogih drugih bolezni. Zagovorniki rjavega riža pravijo, da je to popolno živilo. Tudi različnim drugim vrstam hrane se pripisujejo posebne lastnosti. Nekateri prehodni prehranski trendi se lahko izkažejo za neškodljive. Vendar pa se drugi (ki priporočajo izključno uporabo določenega živila – kot je to primer pri nekaterih makrobiotičnih dietah) lahko izkažejo in so se že izkazali za usodne. Očaranost nad čudežnimi živili – in drugimi zmotami v zvezi s hrano – bo vedno prisotna. Najracionalnejši koncept zdrave prehrane je tisti, ki temelji na dejstvih o hranilni vrednosti, ki so jih znanstveniki zbirali in potrjevali več let.
