Meteorologi v naslednjih dneh napovedujejo prvi večji vročinski val na katerega se je dobro pripraviti. Ekstremna vročina namreč predstavlja resno obremenitev za telo, a prav tako so nevarne ekstremne temperaturne razlike, ki jih doživimo, ko iz hude vročine pridemo v pretirano klimatiziran prostor.
Strokovnjaki iz klinik Mayo in Cleveland opozarjajo, da ekstremne temperaturne razlike niso nedolžne. Naglo krčenje žil lahko preobremeni srce, še posebej pri ljudeh z zdravstvenimi tveganji. Ta nenaden prehod za telo predstavlja velik šok, ki ima lahko resne, celo nevarne posledice. Še posebej izpostavljeno je naše srce.
Ko smo na vročini, se naše telo poskuša ohladiti s procesom termoregulacije: krvne žile se razširijo, da oddajajo toploto, srčni utrip pa se poveča. Ko nenadoma vstopimo v močno ohlajen prostor, telo doživi nasprotno reakcijo. Kardiologi in drugi strokovnjaki opozarjajo, da takšne ekstremne spremembe niso nedolžne. »Nenaden prehod na hladno povzroči takojšnje krčenje krvnih žil (vazokonstrikcijo). To povzroči skokovit porast krvnega tlaka, saj mora srce črpati kri z večjo silo skozi zožene žile,« pojasnjujejo strokovnjaki iz Mayo Clinic.
Sindrome »bolne stavbe«
Takšen napor je lahko izjemno nevaren, še posebej za srčne bolnike in osebe z visokim krvnim tlakom. Pri njih lahko nenaden dvig tlaka sproži bolečino v prsih (angina pektoris) ali celo srčni infarkt. Težave se lahko pojavijo tudi pri starejših osebah, saj je njihov srčno-žilni sistem manj prožen in se težje prilagaja nenadnim spremembam. Pazljive morajo biti tudi osebe s kroničnimi obolenji - tudi sladkorni bolniki in ljudje z boleznimi ožilja so v večji nevarnosti.
Čeprav so dokumentirani primeri smrti zaradi vstopa v klimatiziran prostor redki, zdravniki poročajo o pacientih, ki so po takšnem toplotnem šoku poiskali pomoč zaradi tiščanja v prsih, vrtoglavice in hudih glavobolov.
Posledice skokov
Poleg tveganja za srce, temperaturni skoki prinašajo tudi druge težave, kot so oslabljena imunska odpornost (telo, ki je pod stresom zaradi nenehnega prilagajanja, postane bolj dovzetno za okužbe). Pride lahko tudi do težav z dihali, saj hladen in suh zrak, ki ga proizvajajo klime, draži sluznico dihal. To je še posebej nevarno za astmatike in ljudi s kroničnim bronhitisom. Suhe sluznice so tudi slabša zaščita pred mikrobi, kar poveča tveganje za prehlade in vnetja sinusov. Pojavijo se lahko tudi glavoboli in bolečine v mišicah, saj neposreden tok hladnega zraka lahko povzroči vnetje mišic in živcev. Hitre spremembe temperature lahko sprožijo tudi glavobole in migrene.
Raziskave so razkrile še nekaj manj očitnih, a pomembnih vplivov klimatskih naprav. Ena od teh je tako imenovani sindrom »bolne stavbe«, na katerega opozarjajo tudi strokovnjaki iz klinike Cleveland. Slabo vzdrževani klimatski sistemi namreč lahko postanejo gojišče za plesen in bakterije, ki se nato širijo po prostoru. To lahko povzroči simptome, kot so glavobol, utrujenost, suh kašelj in draženje oči, ki izginejo, ko oseba zapusti stavbo.
Zmožnost koncetracije
Medtem ko vročina zmanjšuje zmožnost koncentracije, tudi pretirano ohlajeni prostori niso idealni. Raziskave kažejo, da prenizke temperature lahko zmanjšajo kognitivne sposobnosti. Hladen in suh zrak ponoči pa lahko moti spanec in povzroči, da se zbudite z izsušenim grlom in nosom. Klimatska naprava deluje kot razvlaževalec zraka, zato lahko v klimatiziranem prostoru dehidriramo, ne da bi sploh čutili žejo.
Kot je omenjeno v študijah, objavljenih na portalu Health, telo, ki je nenehno v umetno hlajenem okolju, izgubi sposobnost učinkovitega prilagajanja na naravno vročino. Sčasoma postanemo manj odporni in težje prenašamo poletne temperature. Pretirano ohlajeni prostori poleg tega neposredno vplivajo na sinuse in grlo. Klimatske naprave pogosto izsušijo zrak, kar povzroča draženje sluznic. Izsušene sluznice pa slabše varujejo telo pred mikrobi, kar vodi v povečano tveganje za okužbe, vnetja sinusov in prehlade
Kako varno uporabljati klimo?
Strokovnjaki svetujejo zmernost in premišljeno uporabo klimatskih naprav.
- Nastavite primerno temperaturo: razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj ne bo večja od 6 do 8 stopinj Celzija. Če je zunaj 35 stopinj, naj bo v prostoru med 26 in 28. Hlajenje pod 22 stopinj Celzija na splošno ni priporočljivo.
- Omogočite postopen prehod: preden z vročine vstopite v ohlajen prostor, se za nekaj minut zadržite v polhladnem prostoru, na primer v predverju ali na senčni terasi.
- Izogibajte se neposrednemu pihanju: nikoli ne sedite ali spite neposredno pod curkom hladnega zraka.
- Skrbite za hidracijo: pijte dovolj vode, tudi če ne čutite žeje, saj klimatiziran zrak izsušuje telo.
- Vlažite zrak: za preprečevanje izsušenosti sluznic in kože uporabljajte vlažilce zraka ali preprosto postavite posodo z vodo v prostor.
- Redno vzdržujte napravo: redno čiščenje in menjava filtrov sta ključna za preprečevanje širjenja plesni in bakterij.
Vaše telo ni ustvarjeno za nenehne temperaturne ekstreme. Zmerna in premišljena uporaba klime bo zagotovila udobje brez ogrožanja vašega zdravja.
