Beseda nikotin v nas skoraj brez izjeme sproži asociacije na cigarete, odvisnost in uničujoče posledice za zdravje. Vendar pa se za to stigmo skriva presenetljiv znanstveni paradoks, ki postavlja na glavo vse, kar smo mislili, da vemo. Ista molekula, ki poganja globalno tobačno industrijo, namreč v znanstvenih krogih velja za enega najobetavnejših kandidatov za zdravljenje nekaterih najtežjih bolezni sodobnega časa, vključno s Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo.
Znanost se danes zdi na pragu potrditve modrosti, ki so jo starodavne kulture poznale že tisočletja.
Preden je tobak postal industrializiran produkt, so ga domorodna ljudstva obeh Amerik častila kot sveto rastlino z izjemnimi zdravilnimi močmi. Tradicionalni tobak, botanično znan kot Nicotiana rustica, je bil ključen del obredov in zdravilstva. Uporabljali so ga za lajšanje bolečin, zdravljenje dihalnih obolenj in celjenje ran.
Kako nikotin deluje na možgane?
Ključna razlika je v načinu uporabe in sestavi. Tradicionalni tobak so uporabljali obredno, pogosto so ga žgali in ne vdihovali, predvsem pa ni vseboval na stotine kemičnih dodatkov, ki jih najdemo v sodobnih cigaretah in so odgovorni za zasvojenost ter rakotvorne učinke. Ta ceremonialna uporaba, ki poudarja spoštovanje in zdravilni namen, je diametralno nasprotje današnji komercialni zlorabi.
Sodobna nevroznanost je začela razkrivati molekularne mehanizme, ki pojasnjujejo to starodavno modrost. Nikotin v možganih deluje tako, da se veže na specifične receptorje, imenovane nikotinski acetilholinski receptorji. Ti receptorji so ključni za procese učenja, spomina, pozornosti in zaščite nevronov.
Ko se nikotin veže na enega od teh receptorjev, sproži zapleteno kaskado dogodkov. V nevron vstopijo kalcijevi ioni, kar aktivira celične poti, ki spodbujajo preživetje in zdravje možganskih celic. Celica začne proizvajati zaščitne proteine, ki delujejo kot nekakšen ščit in preprečujejo njeno odmiranje pod vplivom stresa ali bolezni.
Poleg tega nikotin izkazuje močan protivnetni učinek. Aktivira tako imenovano protivnetno pot, ki zavira proizvodnjo vnetnih molekul, citokinov. Ta dvojni mehanizem – nevroprotekcija in protivnetno delovanje – postavlja nikotin v središče raziskav za zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni, pri katerih sta prav odmiranje nevronov in kronično vnetje v možganih ključna dejavnika.
Upanje za bolnike s Parkinsonovo boleznijo
Eno najobetavnejših področij raziskav je Parkinsonova bolezen. Številne epidemiološke študije so pokazale, da imajo kadilci statistično značilno manjše tveganje za razvoj te bolezni. Zdi se, da je učinek odvisen od odmerka – večja izpostavljenost tobaku naj bi nudila večjo zaščito.
Potencial nikotina sega tudi na področje Alzheimerjeve bolezni. Med napredovanjem te bolezni pride do postopne izgube nikotinskih receptorjev v možganih. Zanimivo je, da nekatera obstoječa zdravila za Alzheimerjevo bolezen delujejo prav tako, da poskušajo povečati aktivnost preostalih receptorjev.
Študija, izvedena na medicinskem centru Univerze Vanderbilt, je pokazala, da nikotin izboljša pozornost, spomin in hitrost kognitivnega procesiranja tako pri zdravih posameznikih kot pri tistih z blagim kognitivnim upadom.
Varna uporaba brez dima
Znanstveniki seveda ne predlagajo kajenja kot zdravila. Terapevtski potencial nikotina se raziskuje z metodami, ki se izognejo škodljivim učinkom tobačnega dima. Najbolj raziskana metoda so transdermalni obliži, ki zagotavljajo stabilno in nadzorovano raven čistega nikotina v telesu brez strupenih snovi, kot sta katran in ogljikov monoksid.
Klinične študije so pokazale, da nikotinski obliži izboljšujejo spomin pri zdravih starejših osebah in kažejo obetavne rezultate tudi pri zdravljenju depresije, motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), Tourettovega sindroma in shizofrenije.
Čisti nikotin, ki je že odobren za opuščanje kajenja, se ob pravilni uporabi šteje za varnega. Stranski učinki so običajno blagi in vključujejo draženje kože na mestu obliža, motnje spanja in občasno slabost.
