Velika večina diet in različnih preparatov za hujšanje v preteklosti ni imela pravega učinka, zato so njihovi uporabniki praviloma ugotavljali, da so namesto kilogramov izgubljali le čas. Precej večjo učinkovitost dandanes kažejo zdravila, kot sta ozempic ali mounjaro, ki jih v zadnjih letih čedalje pogosteje uporabljajo za hujšanje, čeprav uradno niso namenjena temu, ampak sladkornim bolnikom, saj spodbujajo nastajanje inzulina. Ob vse množičnejši uporabi teh zdravil je tudi vse več poročil o neželenih stranskih učinkih.
Že dolgo se med najpogostejšimi neželenimi posledicami teh zdravil omenjajo slabost, bruhanje, diareja in še nekatere druge težave, v zadnjem obdobju pa vse več uporabnikov na forumih toži nad upadanjem želje po seksu. »Pred uporabo zdravila sva imela redne spolne odnose – oviralo jih je le to, da se nisva počutila udobno v svojem telesu. Zdaj pa sem prvič zadovoljen s svojo postavo, tudi žena je videti izvrstno, a nima nobene želje po seksu, odkar je začela jemati zdravilo,« je na spletnem forumu potožil uporabnik mounjara, ki je brž prejel odzive drugih s podobno izkušnjo. »Tudi sam sem samozavestnejši glede svojega telesa, a ne čutim več takšne spolne sle kot prej. Ali je to cena, ki jo moramo plačati, ker nismo več debeli,« se je vprašal eden od njih.
Vse večja uporaba
To je sprožilo tudi objave mnenj strokovnjakov, ki pravijo, da je zmanjšanje libida mogoča posledica. Ta zdravila, ki prek tedenske injekcije vnašajo v telo učinkovini semaglutid (ozempic, wegovy) ali tirzepatid (mounjaro), delujejo tako, da z oponašanjem hormona, ki možganom sporoča, da smo siti (trebušni slinavki pa, naj proizvede več inzulina), upočasnijo prebavo in tako zmanjšajo našo željo po hrani. »Ker ta zdravila merijo na del možganov, ki nas žene k zadovoljevanju naravnih potreb, kot je uživanje hrane in pijače, je povsem mogoče, da zavirajo tudi željo po seksu, ki je še ena naravna potreba,« meni ameriška klinična psihologinja Rachel Goldman in dodaja, da zdravilo ni nujno edini krivec, saj da hujšanje že samo po sebi lahko vodi do kakšnih zapletov v zvezah.
Po švedski raziskavi iz leta 2018 je namreč za kar 41 odstotnih točk večja verjetnost ločitve pri pacientih, ki so si dali operativno zmanjšati želodec. Tudi hitra izguba teže ob pomoči različnih diet lahko poruši hormonsko ravnotežje in zniža raven ključnih spolnih hormonov testosterona in estrogena. Lanska študija je pokazala še, da so pri uporabnikih semaglutida nekoliko pogostejše tudi težave z erekcijo. »Čisto mogoče je, da zdravila, ki zavirajo aktivacijo dopamina v možganskem centru, ključnem za užitke in zasvojenost, vplivajo tudi na manjšo željo po seksu,« se je z Goldmanovo strinjal tudi ameriški profesor psihologije in nevroznanosti dr. Kent Berridge. Seveda pa vsi strokovnjaki poudarjajo, da so pred kakršnimi koli trdnimi sklepi potrebne dodatne raziskave.
Injekcije za hujšanje, ki že v nekaj mesecih pomagajo k izgubi do petine teže, uporablja že približno 15 milijonov Američanov in pol milijona Britancev. Verjetno bi bilo uporabnikov še več, če bi bila zdravila, ki jih mora predpisati zdravnik, tudi cenovno dostopnejša. Cena štirih injekcij, ki zadoščajo za mesec dni, namreč presega tisoč dolarjev. A vedno novi neželeni stranski učinki, o katerih se govori, bi znali koga spodbuditi k vnovičnemu razmisleku, ali ob odločitvi za hujšanje vendarle ni bolj smiselno ubrati drugačne, a že dolgo znane poti. Ta sicer zahteva precej več volje, gibanja in discipline pri prehranjevanju, a nima tako škodljivih učinkov za naše zdravje in žep.
