Starostna slabovidnost, znana tudi kot presbiopija, je pogost pojav po 40. letu starosti, ko ljudje začnejo opažati, da morajo pri branju drobnega tiska iztegniti roke, ali pa ugotovijo, da brez očal težko berejo z zaslona telefona. Gre za posledico naravnega staranja očesne leče, ki z leti izgublja prožnost in prilagodljivost. Čeprav presbiopija ni bolezensko stanje, lahko vpliva na vsakdanjik, zlasti pri delu z računalnikom, branju ali opravljanju natančnejših opravil.
Proces staranja očesa je naraven pojav, pri katerem očesna leča postopoma izgublja prožnost. To zmanjšuje sposobnost očesa za prilagajanje na bližnje razdalje, kar je znano kot akomodacija. Običajno se začne med 40. in 45. letom starosti, pri čemer simptomi postopoma naraščajo. Težave pri branju drobnega tiska so eden najpogostejših znakov presbiopije.
Utrujene oči, glavoboli …
Ljudje pogosto opazijo potrebo po oddaljevanju knjige ali telefona, da bi besedilo videli ostro. Poleg tega se lahko po daljšem branju pojavijo utrujene oči, glavoboli ob delu na blizu in slabša vidna ostrina ob šibki svetlobi. Z leti očesna leča postaja manj prožna, mišice okoli nje pa manj učinkovite pri spreminjanju njene oblike. Posledično se oči težje prilagajajo (akomodirajo) pri gledanju na bližino, na primer pri branju, šivanju ali delu z mobilnim telefonom. Simptomi so zamegljen vid pri branju na bližino, potreba po več svetlobe pri branju, utrujenost oči ali glavoboli pri delu na blizu ali držanje knjige ali telefona dlje stran, da bi videli jasno.
Zakaj se starostna slabovidnost pri nekaterih pojavi prej, pri drugih pozneje? Pomembno vlogo ima dednost. Če so vaši starši zgodaj dobili bralna očala, je večja verjetnost, da jih boste tudi vi. Drugi pomemben dejavnik je daljnovidnost. Ti ljudje lahko začnejo opažati simptome že v zgodnjih 40. letih. Tisti s kratkovidnostjo (miopijo) pogosto kasneje opazijo težave, saj jim njihov minus »pomaga« pri branju na bližino. Bolezni, kot so diabetes, kardiovaskularne bolezni ali večja izpostavljenost UV-žarkom, lahko povzročijo, da se presbiopija pojavi prej ali hitreje napreduje. Tudi če veliko delamo na blizu in opravljamo pisarniško delo, branje, delamo z računalnikom, to lahko pospeši občutljivost za simptome. Presbiopija običajno postane najbolj opazna okoli 50. leta, nekje do 65. leta pa se stabilizira in se navadno ne slabša več.
Laserska metoda
Presbiopija ni ozdravljiva, vendar jo je mogoče učinkovito korigirati. Najpogostejši način so očala. Lahko so bralna (za bližino), progresivna (več žarišč za bližino, srednjo razdaljo in daljavo) ali bifokalna oziroma trifokalna očala. Druga možnost so kontaktne leče, ki so lahko multifokalne. Tretja možnost pa je operativni poseg. V Sloveniji je med razpoložljivimi možnostmi za korekcijo vida tudi najnovejša laserska metoda odprave starostne dioptrije presbyond. Gre za laserski postopek, ki prilagodi površino roženice, da pacient znova vidi ostro na vse razdalje – na blizu, srednje in daleč. Kot pojasnjuje očesni kirurg Boštjan Drev iz očesnega centra Vidim, kjer to metodo tudi opravljajo, ta laserski poseg ni namenjen zgolj odpravi kratkovidnosti ali daljnovidnosti, temveč cilja prav na presbiopijo.
Tehnologija temelji na rešitvah nemškega proizvajalca Zeiss, postopek pa ne vključuje zamenjave naravne leče z umetno, kot je običajno pri operacijah sive mrene. Zaradi tega je metoda primerna predvsem za osebe med 40. in 60. letom, ki še nimajo znakov sive mrene. Poseg običajno traja nekaj minut, okrevanje pa le nekaj dni. Stabilizacija vida lahko traja več tednov ali mesecev. Med običajnimi kratkotrajnimi neželenimi učinki so suhe oči in občutljivost za svetlobo. Kot pravijo v očesnemu centru, se večina pacientov že po enem tednu lahko vrne k vsakodnevnim dejavnostim. Čeprav metoda dolgoročno odpravi potrebo po očalih, pa ne zaustavi naravnega staranja očesa. Poznejša operacija sive mrene, če postane potrebna, je še vedno mogoča.
Pred samo operacijo je potreben natančen pregled, ki vključuje oceno stanja očesa in pogovor z okulistom. Na tej podlagi strokovnjaki ocenijo, ali je posameznik primeren kandidat za poseg. »Poseg je neboleč,« pojasnjuje očesni kirurg Boštjan Drev in dodaja, da pri tej metodi ne posegajo v naravno očesno lečo, to pa pomeni manjšo invazivnost. Poseg odlikujejo visoka natančnost reza roženice, boljše prilagajanje roženičnega pokrovčka po posegu in hitro celjenje. Gre za sodobno metodo z dolgoročnimi rezultati, ki posamezniku omogoči boljši vid brez vsakodnevnega iskanja očal.«
Skrb za oči
Kot rečeno, sami ne moremo veliko narediti, da ne bi prišlo do presbiopije, a vendarle nam lahko pri upočasnitvi teh težav pomagajo redni očesni pregledi in zdrav življenjski slog, ki vključuje tudi skrb za naše oči.
1. Zdrava prehrana. Oči potrebujejo antioksidante, vitamine in minerale za ohranjanje zdravja leče in mrežnice. Pomagajo živila, bogata z luteinom in zeaksantinom (zelena listnata zelenjava, denimo špinača, ohrovt), vitaminom A, C in E, cinkom (stročnice, oreščki, meso) in omega-3 maščobnimi kislinami (ribe, lanena semena). Ti hranilni elementi lahko upočasnijo starostne spremembe v očesu.
2. Zaščita pred UV-svetlobo. Uporaba sončnih očal z UV-zaščito varuje lečo pred poškodbami zaradi sonca. Dolgotrajna izpostavljenost UV-žarkom lahko pospeši staranje očesnih struktur.
3. Ustrezna hidracija in vlažnost oči. Suhe oči in pomanjkanje solz lahko dodatno obremenijo vid. Pomagajo umetne solze ali dodajanje omega-3 maščobnih kislin (na primer ribje olje).
4. Zmerna uporaba zaslonov. Dolgotrajno gledanje v računalnik ali telefon povzroča utrujenost oči (digitalna obremenitev vida). Priporočilo: pravilo 20-20-20 – vsakih 20 minut za 20 sekund pogledamo nekaj 20 čevljev (6 metrov) stran.
5. Kakovosten spanec. Med spanjem se oči regenerirajo. Pomanjkanje spanja negativno vpliva na očesno zdravje.
