Je tudi sopredsednica Biodinamične federacije Demeter International, ki certificira biodinamične pridelovalce, združene pod okriljem Demetra in se ukvarja z izobraževanjem ter svetovanjem o ekološkem in biodinamičnem kmetijstvu ter razmnoževanju semen, deluje pa še kot strokovna vodja Semenjalnice, ekološke hranilnice semen.
V novodobnem kmetijstvu, poljedelstvu in vrtičkarstvu se zadnja leta največ govori o samooskrbi in ekološki pridelavi. Ste strokovna vodja projekta Semenjalnica. Gre za hranilnico ekoloških semen, ki jih odkupujete od okoliških pridelovalcev z ekološkim certifikatom. Koliko smo v Sloveniji sploh samooskrbni s semeni?
Precej slabo. Vseh semen, ekoloških in konvencionalnih, v Sloveniji pridelamo nekaj več kot deset odstotkov, od teh je morda odstotek ali največ dva ekoloških. V primerjavi z drugimi državami je ta podatek kar skrb vzbujajoč, saj samooskrba s semeni vpliva na našo prehransko varnost. Vse bolj namreč opažamo, kako pomembno je, da je seme pridelano tam, kjer bo tudi posajeno, ker je na tak način rastlina bolj odporna proti lokalnim podnebnim razmeram. Svojo semensko banko Slovenija sicer ima. Na Kmetijskem Inštitutu Slovenije in nekaj verjetno tudi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter na Hmeljarskem inštitutu v Žalcu. Z vzdrževalno selekcijo, pridelavo semen in žlahtnjenjem se največ ukvarjajo v Selekcijsko-poskusnem centru na Ptuju, vendar tam več poudarka namenjajo konvencionalnim semenom. Pri konvencionalnem in ekološkem kmetijstvu pa so drugačni pogoji in sorte so povsem drugače prilagojene.
Ampak tudi pri ekološki pridelavi hrane se pravzaprav ne uporablja samo ekološko vzgojenih semen, ampak večinoma konvencionalna semena, s tem da se potem vsak kmet odloči, ali bo prideloval pridelke na ekološki ali biodinamični način.
To je res. Ker ekološkega semenskega materialna ni dovolj na voljo, je država dala ekološkim kmetom možnost, da zaprosijo za uporabo konvencionalnih semen, ki pa ne smejo biti tretirana, to pomeni, da ne smejo biti obdelana s pesticidi. Ampak morali bi se zavzemati za to, da bi imeli slovenski kmetje na voljo tudi ekološki semenski material. Na tem mestu bi bilo potrebnega več sodelovanja vseh vpletenih institucij, vključujoč ministrstvo za kmetijstvo na prvem mestu.
V vaši Semenjalnici se ukvarjate prav z ekološkimi semeni, ki jih odkupujete od kooperantov.
Da. Že devet let imamo svojo mrežo kooperantov, večina jih je z Gorenjskega, imeti morajo ekološki certifikat in so od nas deležni ustreznega svetovanja na področju pridelave semen in strokovnega nadzora nad samo pridelavo. Hkrati skrbimo tudi za hrambo pridelanih semen in med pridelanimi semeni izberemo samo najboljša ter jih naslednje leto razdelimo istim kooperantom. Na tak način vzdržujemo verigo, saj vsako leto ponovimo postopek svetovanja, nadzora in skladiščenja, ker želimo, da kmetje dobijo čim več praktičnih izkušenj pri pridelavi, hranjenju in distribuciji ekoloških semen in da se dvigne delež samooskrbe z ekološkim semenskim materialom.
Za katere rastline pa gre pri tem semenskem materialu?
Največ poudarka je na stročnicah, ker smo želeli, da začnemo projekt z rastlinami, ki so tradicionalno povezane s tem območjem. To so stare sorte fižola, graha, v zadnjem času tudi boba in paradižnikov ter motovilca. Uvajamo pa tudi stare sorte ajde, prosa, redkev.
Kakšne stare sorte pa so to?
Ena takšnih je na primer laški fižol šurk, potem imamo sorto bridman, ki jo je z leti selekcionirala neka gospa. Ona je leta in leta hranila in sadila neko staro sorto belega fižola in mu nadela ime bridman. Večkrat namreč k nam prinesejo semena, ki so jih v mnogih letih selekcionirali na domovih in za katera pravijo, da lepo uspevajo, potem pa te sorte preizkusimo še mi in jih več let opazujemo na našem poskusnem zemljišču. Če se obnesejo, poskrbimo za nadaljnje razmnoževanje in hrambo, s tem da pustimo, da ti ljudje sami izberejo imena za te sorte. Tak je denimo tudi fižol sorte majdin, ki ga je prav tako selekcionirala gospa Majda in ga poimenovala majdin. Potem so tukaj še sorte cekinček, ostrožnik, angelček … Se pa večkrat zgodi tudi to, da se kakšne sorte ne obnesejo in potem nadaljnje selekcije in sajenja ni.
Ampak tukaj govorimo o bolj vrtičkarskem programu, ne o kmetijskem …
Večinoma ta semena od nas res kupujejo vrtičkarji, imamo pa tudi ekološke in biodinamične kmetije, ki si želijo imeti naš semenski material.
Imajo tudi vaši paradižniki kakšna posebna imena?
Seveda. Lila, stanko, tomi, milka, saša, vesna, luka, ela …
Se pravi, pri vas se lahko kupi semena paradižnika sorte stanko, ki je uradna registrirana sorta pri nas?
Da, ta paradižnik je vpisan na vrtičkarsko sortno listo. Vsa semena so dosegljiva v naši spletni trgovini, v čebelarskem centru v Lescah in drugih manjših specializiranih prodajalnah po Sloveniji, zato morajo odgovarjati normam, ki jih zahtevata zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin in zakon o zdravstvenem v varstvu rastlin ter smernice za ekološko kmetijstvo. Nekatera semena imajo rastlinski potni list, ki ga izdamo mi, zato smo podvrženi pregledom in kontrolam večkrat na leto.
Ste tudi eden od certifikatorjev za izdajo certifikata demeter, ki označuje, da so bili pridelki pridelani po biodinamičnih smernicah. Pri biodinamiki je prisotne precej mistike, saj se mora pri temu načinu pridelave upoštevati kozmične ritme, sile planetov, ozvezdij zodiaka … Pa so kakšni empirični dokazi, da to resnično deluje?
Seveda so. Najbolj znana dolgoročna primerjalna študija biodinamičnega kmetovanja je poskus DOK (D = biodinamično, O = ekološko, K = konvencionalno), ki poteka od leta 1978 v Švici pod vodstvom raziskovalnega inštituta FiBL (Forschungsinstitut für biologischen Landbau). Rezultate tega znanstvenega poskusa objavljajo v znanstvenih revijah in tam je dokumentirano vse, kaj se dogaja pri posameznih načinih pridelave. Pri biodinamični pridelavi je dokazano, da ima zemlja, v kateri rastejo rastline, največ koristnih mikroorganizmov oziroma največ talnega življenja. In prav ta talna mikrobiota, kot temu rečemo, je pomembna za nadaljnjo kakovost rastlin. Zato te rastline, ki rastejo v tako živih tleh, tudi pozitivno vplivajo na zdravje in imunsko odpornost ljudi, ki se s tako hrano prehranjujejo. V zadnjem obdobju potekajo poglobljene raziskave o tem, kako pomembna je povezava med talnim mikrobiomom in pa črevesnim mikrobiomom pri človeku.
Ampak po drugi strani so bila dela na vrtu ali njivah že od nekdaj podrejena vplivu Lune in drugih nebesnih teles.
To je res, generacije pred nami so imeli v sebi te ritme, mi pa smo se z modernim načinom življenja zelo oddaljili od narave in njenih ritmov, ker imamo vsak dan na voljo polne police in o tem sploh ne razmišljamo več. Plejade so bile pomembne za določanje jesenskih setev, saj so bile vidne na večernem nebu v času, ko se je zemlja začela ohlajati in so bili pogoji za ozimna žita primerni. Ko se pogovarjaš s starejšimi kmeti, to še vedno upoštevajo. Pri biodinamični pridelavi se še vedno obdeluje zemljo prav po teh naravnih ritmih.
Ampak dandanes, ko govorimo o povsem drugih podnebnih razmerah, se na neki način spreminja tudi ta naravni ritem. Se bodo torej setveni koledarji morali prilagoditi novim pravilom narave?
Dejstvo je, da smo v nekem prehodnem obdobju, ko se bo morala počasi začeti spreminjati celotna paradigma kmetijstva. Zadnjih sto let smo bili navajeni, da smo kmetijstvo dojemali bolj redukcionistično. Vse je bilo bolj ko ne povezano z ekonomiko. Prepričana sem, da bo prišel trenutek, ko bo na kmetijstvo in tudi vrtnarjenje treba gledati na bolj holističen način. Ker ne gre le za to, da pogledaš na setveni koledar in določeno opravilo opraviš na dan, ki je tam zapisan, ampak da opazuješ naravo in sproti vidiš, kaj se v njej dogaja, ter se ji tudi sproti prilagajaš. Da se kot kmet zavedaš, kako bo določeno opravilo vplivalo na tvojo celotno kmetijo.
Koliko pa je sploh kmetij v Sloveniji, ki imajo certifikat demeter in se ukvarjajo z biodinamično pridelavo?
Trenutno jih je 45, od tega je kakšnih pet pridelovalcev, obdelovalne površine pa je približno samo tristo hektarjev, kar je precej malo v primerjavi z drugimi državami.
