Zdi se, da bi vsakomur moralo biti jasno, kako nujen in koristen je spanec. Marsikdo tudi ve, da pomanjkanje spanca lahko povzroči povečanje teže, izgubo spomina, diabetes, težave s srcem in še marsikatero zdravstveno težavo, tudi povečano tveganje neplodnosti in raka. A leta 1963 tedaj 17-letni Randy Gardner ni vedel vsega, kar ve danes, in se je lahkomiselno lotil nespametnega podviga – prebedeti več kot 260 ur (toliko je štiri leta prej zdržal didžej iz Honoluluja) in postaviti nov svetovni rekord v številu ur brez spanca, zraven pa dobiti še prvo nagrado na sejmu znanosti v San Diegu.
Ne ravno odgovorni lokalni znanstveniki so želeli ugotoviti, kakšen bo učinek tako dolgega bedenja na človeške možgane, najstnik pa je s še dvema vrstnikoma ugriznil v vabo. Vrgli so kovanec, ki je določil, da bo Gardner skušal postaviti rekord, prijatelja pa mu bosta pomagala, da bo ostal buden, in vsakih šest ur izpolnjevala vprašalnik o njegovem stanju. Že po 72 urah je imel Gardner velike težave s koncentracijo in utrujenostjo ter doživljal kratkoročne izgube spomina, halucinacije in paranojo. »Četrti dan sem spoznal, da je to res težko, a nisem mogel več odnehati, saj je moj poskus že pritegnil pozornost medijev. Pa sem si rekel, da grem do rekorda,« se spominja zdaj 69-letni Gardner, ki je pred nekaj leti javnosti le zaupal nekaj posledic svoje nepremišljenosti, in to s posnetkom, ki ga je poslal na spletno stran Guinnessove knjige rekordov. Slednja je leta 1997 zaradi škodljivih posledic prenehala spremljati in beležiti popravljanje nevarnega rekorda.
Škodljive posledice
Osmi dan postavljanja rekorda se je po branju članka fantom pridružil še William Dement, raziskovalec spanja z univerze Stanford, ki velja za očeta znanosti o spanju. Ta je neprespanega mladeniča ohranjal budnega tudi tako, da ga je vozil naokrog v svojem kabrioletu z glasno glasbo, ga peljal na obisk zapora sredi noči ter ga izzival k igranju fliperjev in drugih takrat priljubljenih igralnih avtomatov. Poleg podatka, da ga je ubogi najstnik deseti dan premagal v eni od iger, je ves čas beležil njegove odzive, vedenje in stanje ter ugotovitve kasneje uporabljal v številnih knjigah o spanju, zaradi katerih je dobil vzdevek Dr. Sleep (dr. Spanec). Ni pa fanta znal ali hotel opozoriti na posledice, s katerimi se je srečeval po eksperimentu.
Ob koncu eksperimenta, v katerem je prebedel kar 264 ur in 25 minut oziroma celih enajst dni, je imel vse hujše halucinacije in težave z govorom in koordinacijo. To se je izboljšalo, ko je pod nadzorom dr. Dementa odspal skoraj 15 ur. Tedaj so ocenili, da je z njim vse v redu, pet desetletij kasneje pa je Gardner povedal, da se že dolgo sooča s hudo nespečnostjo. »Že dolgo živim v nekakšnem polsnu, ponoči pa ne morem trdno zaspati. Ležim v postelji pet, šest ur, zaspim za 15 minut in sem spet buden. Mislil sem, da se bo to enostavno nehalo, ko bo telo dovolj utrujeno, pa se ne,« je na posnetku povedal Gardner, ki sicer ni postregel s kakšnimi omembe vrednimi nasveti. Čeprav meni, da ga je doletela nekakšna karma, dopušča možnost, da za nespečnost niti ni bil kriv rekord, ampak smrt njegove mačke, ki je ni prebolel.
O škodljivem vplivu pomanjkanja spanca dovolj pove podatek, da se že po 18 urah brez spanca poviša krvni pritisk in poveča obremenitev srca, v nadaljnjih urah pa se pojavlja vse več težav s koordinacijo in spodobnostjo presoje, zato je pomanjkanje spanca že privedlo tudi do premnogih prometnih nesreč. Še nekaj posledic je omenil 19-letni Avstralec z imenom Norme, ki je sklenil podreti Gardnerjev rekord in je avgusta lani prebedel kar 265 dni. »Potem sem spal 38 ur, a sem bil še vedno ves omotičen, že po treh dneh pa se mi je začela lupiti koža na prstih,« je povedal slave željni najstnik, ki je svoje početje prenašal na družbenem omrežju, dokler po nekaj dneh niso prekinili prenosa. Ne prav bistroumni mladenič, ki naj bi nekajkrat sicer za kratko zaspal, dokler ga niso zbudili, je ocenil, da poskus ni nevaren, saj doslej pri njem nihče ni umrl. Ni pa upošteval, da njegov rekord ne bo uradno priznan. Do leta 1997, ko so ga nehali spremljati, so nekdanji Gardnerjev rekord že močno presegli. Najprej ga je že dva tedna kasneje za slabi dve uri izboljšal 20-letni Američan Jim Thomas. Zadnjega je postavil Robert McDonald, ki je bil buden kar 18 dni in 21 ur oziroma natančneje 453 ur in 40 minut.
