Avtomobilsko zavarovanje je pomemben del sodobnega sistema prometne varnosti in finančne zaščite. Ker se pri zavarovanjih obrača veliko denarja, se pojavlja tudi skušnjava. Zavarovalniške prevare samo pri avtomobilskih zavarovanjih na svetovni ravni povzročajo milijardno škodo, bremena te pa na koncu ne nosijo anonimne korporacije, temveč pade na ramena poštenih zavarovancev. Zavarovalnice namreč premije iz leta v leto prilagajajo operativnim stroškom iz prejšnjih let, to pa pomeni, da se zaradi goljufij dvigujejo tudi zavarovalne premije.
Čeprav se o zavarovalnih prevarah javno govori predvsem ob odmevnejših primerih, so te pogoste in tudi zelo prefinjene. Privlačne so tudi za organizirane skupine. Te izkoriščajo zavarovalniške mehanizme izplačil za sistematično goljufanje. Pri goljufiji jim lahko pomagajo tudi odvetniki, zdravniki in serviserji. Stroka govori o dveh vrstah zavarovalnih goljufij. Pri »mehkih« prevarah zavarovanec za »ugodnejše« izplačilo le nekoliko prilagodi resnico. Pri »trdih« prevarah pa gre za načrtovana dejanja, ki so vnaprej pripravljena.
Pogosto napihovanje obsega škode
»Najpogostejši obliki goljufij sta uveljavljanje poškodb, ki so bile na vozilu že pred sklenitvijo kasko zavarovanja, pri dejanski prometni nesreči pa tudi uveljavljanje druge poškodbe, ki ne izhaja iz obravnavanega dogodka,« je povedal Borut Radolič, izvršni direktor sektorja škod pri zavarovalnici Sava. Pri Triglavu temu dodajajo še ponarejeno dokumentacijo in celo namerno povzročanje škodnega dogodka. Pogosto je tudi napihovanje obsega škode. Generali pa seznam zaokroži z navajanjem drugačnih časovnih in krajevnih okvirov, vzrokov in opisov škodnih dogodkov, uporabo ponarejenih policijskih zapisnikov iz tujine, računov, dobavnic, izjav in podobnega ter poskuse ponovnih prijav po zavrnjenih škodnih zahtevkih.
Kot ranljiva točka sistema so se izkazale tudi cenitve škode, ki jih opravljajo serviserji sami. »Žal smo bili v preteklosti velikokrat priča navedenim goljufijam, zato ta pooblastila ob stalnem nadzoru dajemo le serviserjem, ki jim popolnoma zaupamo,« so sporočili iz zavarovalnice Generali. Pri Triglavu pravijo, da so pogodbeni serviserji, ki opravljajo cenitve, le zaupanja vredni partnerji, zato so opisani primeri pri teh redki. »V posameznih primerih zaznanih zlorab smo izvedli ustrezne ukrepe za povrnitev oškodovanja in zaščito naših strank,« so še povedali pri Triglavu. Takšne prevare so zaznali tudi pri zavarovalnici Sava.
Po podatkih Insurance Europe zavarovalniške prevare v Evropski uniji obsegajo približno deset odstotkov vseh izplačanih škod, kar pomeni več kot 2,2 milijarde evrov na leto. »Ko govorimo o razširjenosti, predvidevamo, da so trendi v evropskih državah zelo podobni in da Slovenija od njih bistveno ne odstopa,« je povedal Radolič. To pomeni, da se tudi pri nas na leto v škodah izgubi na desetine milijonov evrov zaradi prevar. »Avtomobilska zavarovanja na celotnem zavarovalniškem trgu pomenijo največji delež, zato je zato tudi največ prijavljenih škodnih primerov in poskusov goljufij,« so povedali pri zavarovalnici Generali. »Pred dvema desetletjema je bilo goljufij na tem področju še veliko več, do danes pa se je to število zaradi boljšega zaznavanja, večje ozaveščenosti in omejitev pri zavarovanju precej zmanjšalo.«
Proti prevaram s tehnologijo in sodelovanjem
Pri Generaliju si pri odkrivanju prevar pomagajo s tehnološkimi rešitvami, ki zaznavajo ključne sumljive okoliščine in povezane dogodke, osebe in vozila, prav tako z naprednimi forenzičnimi orodji za odčitavanje podatkov vozil in s preventivnimi ogledi vozil ob sklepanju zavarovalnih polic. »V zavarovalnicah imamo specializirane službe za obravnavo zahtevnejših sumljivih primerov – od sofisticiranih scenarijev goljufij do priložnostnih goljufov, ki pa jih ustrezne programske rešitve prepoznavajo in nam dajejo boljši vpogled v okoliščine škodnega dogodka,« so povedali pri Generaliju. Pri Triglavu si pri odkrivanju goljufij pomagajo tudi z detektivi. Ob tem pa pravijo, da si zavarovalnice med seboj pomagajo prek Slovenskega zavarovalnega združenja in se po potrebi povežejo še z drugimi institucijami, denimo policijo. Pri Savi poudarjajo še nenehno izobraževanje osebja z oddelkov prodaje in ocenjevanja škode. Vse koristnejše orodje pa postaja tudi umetna inteligenca. »S pojavom umetne inteligence in namenskih modelov lahko zdaj še hitreje obdelujemo podatke, poiščemo anomalije in prepoznavamo trende,« so pojasnili pri Generaliju.
Z razmahom generativne umetne inteligence se je seveda odprla tudi nova fronta goljufij. Goljufi lahko z naprednimi orodji ustvarijo ponarejene fotografije škode. Vse tri zavarovalnice so potrdile, da so s takšnimi primeri že imeli opravka. »Razvoj generativnih modelov umetne inteligence prav gotovo pomeni tveganje za zavarovalnice, predvsem pri obravnavi zavarovalnih zahtevkov na daljavo,« so povedali pri Triglavu. »Ta tehnologija bo v prihodnje izziv za zavarovalnice in organe pregona, hkrati pa tudi za uporabnike, ki bodo poskušali izdelovati lažne fotografije,« so povedali pri Generaliju, ki v umetni inteligenci poleg izziva vidijo tudi rešitev. »S specializiranimi moduli umetne inteligence je mogoče prepoznati manipulacije z izvirnimi fotografijami oziroma povsem umetno ustvarjene fotografije,« pojasnjujejo. Podobnega mnenja so pri zavarovalnici Sava. »Vsekakor bo razvoj teh orodij povzročil določene izzive, vendar se nenehno izpopolnjujejo tudi orodja za prepoznavanje takšnih fotografij, zato večjih težav na tem področju ne pričakujemo,« je povedal Radolič.
Razlogi, da posamezniki ali organizirane skupine zagrešijo prevaro, so različni. Pri »mehkih« prevarah gre pogosto za občutek, da gre za manjši greh, da vsi to počnejo in da to nikogar zares ne prizadene. V resnici pa je tudi navidez nedolžno napihovanje škode kaznivo dejanje. V Sloveniji je za zavarovalniške goljufe zagrožena kazen do leto dni zapora, če je bilo dejanje samo načrtovano in še ni bilo izvedeno. Če se je goljufija zares tudi zgodila, pa je lahko storilec kaznovan z do tremi leti zapora. V praksi zavarovalnice veliko primerov sicer rešijo z internimi ukrepi, v hujših primerih pa sledijo prijave policiji in postopki na sodiščih. Hkrati lahko zavarovalnice zavarovanca izključijo iz prihodnjega zavarovanja ali mu močno zvišajo premijo.
