Slovenci se stanja na števcu kilometrov bojimo kot hudič križa, zato po približno 100.000 prevoženih začnemo (resno) razmišljati, da bi avto zamenjali. Pa je to resnično meja, ko gre po Murphyju lahko vse narobe? Doma imam avto, ki ima na števcu izpisanih 300.000 kilometrov, pa vse deluje, kot mora, v svetu avtomobilizma pa je še precej več ekstremov. Ali prevedeno avtomobilov, pri katerih se število prevoženih kilometrov meri v milijonih, kar meji na saj ni res, pa je.
Da bi milijonsko številko presegli, je potrebno dvoje: da smo v svoj avto naravnost zaljubljeni in da je štirikolesnik izjemno vzdržljiv, saj za tako ekstremno število prevoženih kilometrov seveda ni bil zasnovan. Brez sreče prav tako ne gre. In če je bil kdo poklican, da je na temo prevoženih kilometrov povedal svoje, je bil to zagotovo Irvin Gordon, Američan in upokojeni učitelj, ki se je po številu prevoženih kilometrov v avtu, ki ni zamenjal lastnika, vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Do leta 2018, ko je umrl, je s svojim volvom P1800S prevozil več kot pet milijonov kilometrov, pri čemer je knjiga rekordov njegov dosežek spremljala vse do številke 4,890.993 kilometrov, kar je enako, kot da bi 125-krat obkrožil Zemljo.
Za časa življenja je postal slaven
Gordon je junija 1966 avto kupil pri lokalnem trgovcu (zanj je odštel 4150 dolarjev, kar je bila njegova letna plača, denar pa si je izposodil od očeta), ker ni bil zadovoljen z zanesljivostjo svojega novega chevroleta corvaira, za katerega je dejal: »Všeč sta mi bila njegov videz in vozne lastnosti, a kaj, ko se je pokvaril še isto noč, ko sem ga zapeljal iz prodajnega salona.« Da zna biti izkušnja z volvom nekaj posebnega, je ugotovil, ko je z njim prevozil 400.000 kilometrov. Kot rekorderja so ga prvič okronali leta 1998, ko je prevozil mejo 2,72 milijona, nato je leta 2002 presegel mejo 3,2 milijona in leta 2013 še mejo 4,8 milijona. Ob rednem servisu je v vsem tem času dvakrat zamenjal motor, sicer pa ga avto nikoli ni pustil na cedilu. »Tako sem bil zadovoljen s tem, da me je vsak dan pripeljal v službo in nazaj ter mi ni povzročal nobenih preglavic, da sem si obljubil, da bo vselej z menoj. Pa tudi ko me ne bo, bo ta avto še vedno opravljal svoje poslanstvo,« je dejal Irvin Gordon, ki je za časa življenja zavoljo rekorda postal slaven, odgovorni pri Volvu pa so mu dvakrat v zahvalo podarili avto, prvič model 780 coupe in kasneje še C70.
S švedskim podjetjem je sodeloval vse do smrti, pojavljal se je na številnih njihovih dogodkih. »Lepo je, ko postaviš nov rekord in si v nečem prvi. A vse to dogajanje ni namenjeno le rekordu, veliko bolj sem užival, lovil vtise in izkušnje, ki so se nabrale skozi desetletja. Enostavno sem užival, ko sem spoznaval svet,« je še dejal rekorder, ki pa je zunaj ZDA prevozil le dobrih 40.000 kilometrov, predvsem v Kanadi, Mehiki in tudi Evropi. »Zapeljal sem se na Švedsko, na sedež Volva, ker sem hotel videti, kje je bil rojen moj P1800S.« In ko so ga vprašali, ali je njegov avto naprodaj, je dejal: »Če za vsako prevoženo miljo dobim en dolar, ga prodam.« A junaka, ki bi za avto odštel tri milijone, ni našel, pa čeprav je šlo za štirikolesnik, ki mu na svetu ni bilo para.
V mercedesa se je stlačilo devet deklet
Nekaj posebnega je tudi zgodba Grka Gregoriosa Sahinidisa. Ne zgolj zato, ker je s svojim mercedesom 240D prevozil 4,6 milijona kilometrov, temveč ker je avto uporabljal tudi za taksi službo. Avto je kupil leta 1981, 23 let pa je prevažal številne pomembneže, med katerimi sta bila tudi grški predsednik vlade Kostas Karamanlis in pa nogometaš Gerd Müller. Kar 400-krat je prevažal tudi humanitarno blago v Srbijo, ki je bila tedaj v vojni. Postal je slaven do te mere, da so ga pri Mercedesu prosili, ali bi avto doniral njihovemu muzeju v Stuttgartu, prošnji se je odzval, v zameno pa mu je tedanji prvi mož podjetja Alexander Paufler podaril nov model C200 CDI.
»Sodeloval sem s številnimi potovalnimi agencijami, katerih kliente sem prevažal po Grčiji in v bližnje države. Moje stranke so bili tudi poslovneži, ki so potovali v Skopje, Banjaluko, Turčijo in Bolgarijo. Leta 1993 pa sem bil del mirovne misije, ki se je odpravila v Jugoslavijo, kjer je bila vojna. Prevažal sem poslovneža Stefanosa Miliosa, ki je imel edini dovoljenje za vstop v državo,« se spominja Gregorios Sahinidis. Nekaj posebnega je bila tudi izkušnja iz leta 1989, ko je v Solunu močno snežilo, tako da dva tedna ni deloval javni prevoz. Za edini prevoz je skrbelo deset taksistov, med katerimi je bil tudi Sahinidis. Spominja pa se tudi dne, ko je na cesti pobral devet premraženih deklet, ki so se nekako stlačile v mercedesa, dve spredaj in sedem zadaj. Med letoma 1976 in 1999 je Sachinidis dnevno prevozil več kot 600 kilometrov in ves čas skrbel, da je bil njegov mercedes v dobri kondiciji.
Da je milijone kilometrov na števcu mogoče prevoziti, pa je dokaz tudi Američan Albert Klein. S svojim volkswagnom beetlom letnik 1963 je namreč prevozil 2,5 milijona kilometrov, tudi zato, ker je redno skrbel za njegovo vzdrževanje. Še več, v času uporabe je zamenjal sedem motorjev, tri menjalnike in 150 pnevmatik, kar ga je stalo 38.000 dolarjev. »Če imate dobrega prijatelja, se lahko nanj zanesete 100-odstotno. Nekaj podobnega je bilo s tem avtomobilom,« je nekoč dejal Albert Klein in dodal, da si je 24 let natančno beležil vsako podrobnost glede vzdrževanja hrošča, vključno z vsakim obiskom bencinske črpalke. Vsega skupaj je tako porabil 134.760 litrov goriva. Klein, arhitekt iz Pasadene, je sicer priznal, da si ni predstavljal, da bo s svojim vozilom prevozil toliko kilometrov, pri približno pol milijona prevoženih pa si je za cilj zadal mejo enega milijona. Večino je prevozil po avtocestah v okolici Los Angelesa, se je pa s hroščem zapeljal tudi po Južni in Srednji Ameriki. Njegov podvig ni ostal neopažen, tako so mu pri Volkswagnu, ko je presegel mejo enega milijona milj, podarili štirivratnega limuzinskega foxa, ki pa ga je zavrnil, ker ni podrl svetovnega rekorda. »Ko ga bom, bom avto sprejel,« je dejal. Rekorda ni postavil nikoli.
