Čeprav je kvadratni meter povsod kvadratni meter ali minuta vedno minuta (pa ura vselej ura in dan vedno dan …), za prostor in čas večkrat slišimo, da sta – relativna. Kdor je denimo navajen živeti v garsonjeri, mu bo dvosobno stanovanje delovalo ogromno, kdor pa je živel v veliki hiši, se bo lahko tudi v trisobnem stanovanju počutil utesnjeno. Komur se nekam mudi, mu bodo minute tekle kot sekunde, kdor ima časa na pretek, se mu bodo vlekle kot ure. A vendar, ko naš subjektivni pogled umaknemo, vse skupaj odpade.
Če danes tako za avtomobil zapišemo, da so ga prvič predstavili pred štirimi leti, je to že obdobje, ob katerem pomislimo, da bo kmalu čas za prenovo tega vozila. A pri tistem, s katerim smo se družili nedavno, ni bilo tako. Nissan ariya je namreč za prihod v slovenske prodajne salone od trenutka, ko je ugledal luč sveta, potreboval prav omenjeni »olimpijski ciklus«, kljub temu pa skoraj v vseh pogledih ne deluje le sodobno, temveč še več kot to – futuristično, kot avto iz prihodnosti. Da, tako impozantno, z vseh zornih kotov, še posebej pa spredaj z gromozansko masko v obliki ščita, je videti ta 4,6 metra dolg električni SUV. Pri tem je najbolje to, da se podobna zgodba nadaljuje tudi v notranjosti. Sedeži so veliki in ponujajo udobje na ravni foteljev, armaturna plošča je namesto plastike odeta v mehko usnje, tam, kjer ni tega, pa se bohotijo leseni paneli, pod katere so skrite na dotik občutljive površine, ki se zasvetijo ob zagonu avtomobila, da vemo, kaj lahko prek posameznih navideznih »gumbov« upravljamo. Zares dobro uporabniško izkušnjo zaokrožijo odziven na dotik občutljiv zaslon in številni gumbi ter stikala na volanskem obroču, ki omogočajo, da pogled kar najmanj odmikamo od najpomembnejšega – dogajanja na cesti.
Videzu ariye sledijo tudi njene vozne lastnosti. Lahko jo vozite umirjeno, pri čemer je zelo udobna, dva električna motorja, ki poganjata vsak svoj kolesni par in premoreta sistemsko moč dobrih 300 konjev (225 kW), pa vam nenehno dajeta vedeti, da vas lahko do trimestne številke hitrosti dobesedno izstrelita. A vendar, ariya ni športni avto, z zmerno vožnjo bo tudi baterija zmogljivosti 87 kilovatnih ur zagotavljala daljši doseg. Zdaj pridemo do morda celo edinega minus(k)a tega avtomobila. Ko smo se z njim družili v hladnem vremenu, je kombinirana poraba namreč presegla 22 kilovatnih ur na sto kilometrov, s čimer je bil njegov doseg le slabih 400 kilometrov. A naključje je hotelo, da smo ga dan pozneje vozili še v toplejšem, v katerem pa je poraba močno upadla, s čimer se doseg poveča na več kot 500 kilometrov.
No, ariya v obliki, kot je bila testna, v vsakem primeru strahu glede dosega ne bi smela povzročati niti največjim »elektroskeptikom«. Je pa to tudi avto, ki se po domala vsem spogleduje s prestižnimi tekmeci, zato je tudi cena 56.400 evrov pričakovana. In upravičena – s šibkejšim motorjem, dvokolesnim pogonom in manjšo baterijo pa je lahko tudi bistveno ugodnejša.
