Ljudje smo zvedava bitja. Pogosto se vračamo v preteklost, še bolj pa nas zanima, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Zato ni čudno, da imajo raznorazne vedeževalke polne roke dela. Kako uspešne so pri svojih napovedih, je druga zgodba. Se spomnite Nostradamusa, zdravnika, astrologa in jasnovidca iz 16. stoletja ter napovedi, ki so se uresničile po njegovi smrti? Nekatere med njimi so postale legendarne, saj je pravilno napovedal vojne, potovanje na Luno in celo računalniške viruse. Prav tako smrt princese Diane, atentat na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja in teroristični napad na dvojčka v New Yorku. Za nameček naj bi napovedal celo koronavirus, ki nas je ogrožal kar nekaj let.
Delček Nostradamusa je v nas vseh. Ste že kdaj poskušali napovedati prihodnost in bili pri tem uspešni? Priznamo, da nam takšne napovedi od časa do časa burijo domišljijo, zato smo se odločili, da javno obelodanimo eno, ki pritiče avtomobilski prilogi – kako bo videti prihodnost na štirih kolesih. O tem, da naj bi bila električno obarvana, čivkajo že vrabci na veji, ali bomo nekoč na cestah resnično videli zgolj električno gnane avtomobile, pa bo jasno veliko prej, kot si marsikdo misli. A sami smo, ko beseda nanese na izključno električni pogon, dvomljivci. Zato raje napovedujemo, da bo prihodnost takšna, kot smo jo doživljali zadnja dva tedna, ko smo se družili s hyundaijem santa fe. Ni zgolj običajen športni terenec, temveč takšen z dodano vrednostjo, saj premore kombinirani pogon. Vozniku v pomoč sta namreč bencinski in električni pogon ali najboljše iz obeh svetov. Upamo si napovedati, da bo prav takšna videti avtomobilska prihodnost, čeprav bodo imeli razvojniki še veliko dela, da bodo priključni hibridi postali popolni. Danes namreč žal niso. Če se sprašujete, zakaj, je odgovor na dlani: njihov doseg na elektriko je (pre)majhen, pri testnem santa feju okoli 50 kilometrov. Še dobro, da je bencinski motor s povprečno porabo 6,9 litra dokaj varčen.
Gre za avto, ki razdvaja. Njegova škatlasta oblika je nekaj posebnega, sploh razpotegnjeni zadek. Nam sprva ni bil všeč, proti koncu testiranja pa precej bolj, saj santa fe tako deluje kot nekakšna kombinacija robustnosti in elegance, kar se športnemu terencu dobro poda. Velik je. Kaj velik, zelo velik, saj je dolžinska mera 4,83 metra, to pa se pozna pri prostornosti. Ta je pisana z veliko začetnico, ne glede na to, na kateri sedež se usedete. Voznikov še najbolj spominja na udobni fotelj iz dnevne sobe, oblečen je v usnje, električno nastavljiv, za nameček po želji ogrevan ali hlajen ter s spominsko funkcijo. Dejansko je notranjost sopomenka udobja, da je santa fe nekaj posebnega, pa sta dokaz tudi dva vzdolžno pomična sedeža v drugi vrsti namesto klasične klopi, prav tako jima streže elektrika. A razvojniki iz Južne Koreje se pri tem niso ustavili. Del doplačila 1250 evrov sta namreč še peti in šesti sedež, a dostop do njiju za odraslega ni enostaven, in tudi če se vam zaradi poznavanja gimnastičnih prvin nekako uspe tja skobacati, boste z glavo v stropu. Sta pa sedeža kot nalašč za mladoletna otroka. Da bodo v santa feju potniki prepevali in bodo dobre volje, je porok resnično bogata serijska oprema impression, tako na področju udobja kot varnosti. Nekaj opreme smo že navedli. Aktivni tempomat, 360-stopinska kamera, navigacija, pametni ključ in 20-palčna platišča pa so porok, da boste med vožnjo zadovolj(e)ni.
Je pa santa fe posebnež tudi, ko beseda nanese na pogonski sklop. Gre za kombinacijo 1,6-litrskega bencinskega in električnega motorja s sistemsko močjo 253 konjev (186 kW), pri čemer se pogon na vsa štiri kolesa prenaša prek 6-stopenjskega samodejnega menjalnika, ki mu lahko ukazujemo z ušesoma za volanskim obročem. Žal baterija premore kapaciteto zgolj 13,8 kilovatne ure, kljub temu pa je doseg 50 kilometrov za marsikoga dovolj za pot od doma do službe in nazaj. Ali prevedeno: če bo lastnik doma pridno polnil baterijo, se bo lahko med tednom vozil zgolj na (poceni) elektriko. Ko pa te zmanjka, delo prevzame 160-konjski (118 kW) bencinski motor, ki pa na srečo ni kak hud pijanček – naša poraba je bila 6,9 litra, to pa zagotavlja približno 680 kilometrov dosega. Ker so sanje dovoljene, smo sanjali o tem, kako super bi bilo, če bi se v nosu namesto bencinskega vrtel dizelski motor in bi bila poraba še nižja, doseg pa višji. Zmogljivosti so sicer zgledne, saj je maksimalna hitrost 180 km/h, pospešek do stotice pa 9,3 sekunde. Za dobro voljo skrbi tudi prtljažnik z razkošnimi osnovnimi 985 litri, super je, da so zajetna prtljažna vrata, ki se dvignejo visoko, električno pomična, kar bodo znale še posebej ceniti naše lepše polovice.
Takšen santa fe pa gotovo ni poceni, si verjetno mislite in vaše razmišljanje gre v pravo smer. Cenovna letvica je namreč postavljena pri 63.400 evrih, žal pa za priključnega hibrida ni na voljo subvencija. To je tudi razlog, da so na cestah precej redki, kar pa se zna v nekaj letih, ko se bo električni doseg povečal, cena pa padla, korenito spremeniti.
