Krotka avtomobilska divja mačka

Kot smo ugotovili že prejšnji teden, ob predstavitvi novega Fordovega električnega aduta caprija, je v avtomobilskih krogih precej v modi vračanje starih imen v novih preoblekah. Poleg že omenjenega caprija, ki se je na ceste, sicer povsem drugačen od originala, vrnil po skoraj štirih desetletjih, sta tako samo letos k nam že zapeljala še renault 5, ki zdaj, prav tako kot električni avto, proizvodne trakove zapušča po skoraj treh desetletjih premora, in opel frontera, ki so ji namenili dve desetletji pavze. Še letos se bo, spet kot električni avto, ob tem vrnil tudi renault 4, katrca, katere zadnji primerek originala so v Revozu izdelali pred 31 leti. Zanimivo. Očitno bomo kmalu na cestah lahko srečevali številne avtomobile, za katere se je zdelo, da jih bomo videvali le še v muzejih. Ne seveda dobesedno, saj imajo s svojimi predniki skupno le ime, pa vendar.

To sicer ni kaj posebno novega, nova je morda le intenzivnost vsega skupaj, sicer pa smo primere vračanja imen poznali že tudi v preteklosti. Škoda superb, letošnji slovenski avto leta, je denimo ime, ki so ga oživili leta 2001, potem ko je bil to legendarni avtomobil češkega proizvajalca, ki so ga proizvajali med letoma 1934 in 1949. Omeniti velja še vsaj fiata 500, ki se je leta 2007 vrnil po več kot 30 letih, malce drugačen, ker je vendarle samostojna znamka, je tudi mini … In še bi se jih našlo, sploh če bi se ozrli onkraj Evrope. No, če bi pogledali, katera znamka je bila pri tem najbolj dejavna, bi bil to bržčas Ford. Na kar smo se spomnili tudi pred časom, ko smo se nekaj dni družili z njihovim manjšim športnim terencem pumo – avtomobilom z enakim imenom, kot ga je imel tudi manjši kupe, katerega življenjska doba je bila precej kratka, saj so ga izdelovali le med letoma 1997 in 2001.

Da bo uspešnejša od svojega predhodnika, je bilo za novo avtomobilsko divjo mačko jasno isti hip, ko je leta 2019 zapeljala na ceste, saj se je v skorajda vseh pogledih izstrelila proti vrhu zdaj že nekaj časa med kupci najbolj priljubljenega avtomobilskega razreda v Evropi. A ker je od tega vendarle preteklo že kar nekaj časa, so ji lani namenili kar konkretno prenovo. Oblikovno največja razlika je pri precej spremenjeni prednji maski, še opaznejše in za uporabnika pomembnejše pa so spremembe v notranjosti. Predvsem to velja za bistveno večji osrednji zaslon, na katerega so preselili tudi upravljanje klimatske naprave, ki pa je k sreči enostavno in hitro dostopno.

Drugače, kot močno zaobljen kvadrat, je oblikovan tudi volanski obroč, sta pa enaka ostala odličen položaj za volanom in odzivnost njegovega mehanizma. Kar ob poskočnem litrskem turbobencinskem motorju, ki sicer ne spada med najtišje in je, recimo temu, povprečno varčen, poskrbi za vozne lastnosti, s katerimi se lahko pohvali le redko kateri (če sploh kateri) konkurent. Pelje se namreč enostavno odlično! No, je pa po drugi strani kar nekaj tekmecev, ki na zadnji klopi ponujajo več prostora od pume, predvsem za spodnje okončine tamkajšnjih potnikov, medtem ko si prtljažni prostor spet zasluži pohvalo. Pa ne samo zaradi osnovne prostornine 456 litrov, temveč tudi posebne pravilno oblikovane »škatle« v njegovem dnu. Pri Fordu ji pravijo »megabox« (megaškatla) in dejansko zna v več primerih priti zelo prav.

Eden glavnih očitkov pumi je bila pred petimi leti njena cena. A do danes se je vse skupaj spremenilo in zdaj je tudi z njo več kot konkurenčna. S popusti v osnovi takšna, ko smo jo imeli na testu, ki ji ni manjkalo prav nič, stane dobrih 20 tisočakov.