Pri vzponu na najvišjo goro na svetu mora človek premagati številne prepreke. Ena teh, ki je hkrati glavni razlog, da se vzpon običajno vleče nekaj tednov, je višinska bolezen. Slednjo povzroča pomanjkanje kisika, na kar se telo sčasoma lahko privadi, med drugim s povečanjem števila rdečih krvničk v krvi. Prav to povečanje rdečih krvničk je hkrati razlog, da športniki pred pomembnimi tekmovanji radi hodijo na višinske priprave.
Štirje britanski vojaki medtem želijo stvar obrniti na glavo. Na streho sveta želijo splezati v vsega enem tednu. Pri podvigu si želijo pomagati z vdihavanjem žlahtnega plina ksenona. Nekateri znanstveniki namreč verjamejo, da lahko ta spodbudi proizvodnjo rdečih krvničk. To naj bi posledično pospešilo privajanje na pomanjkanje kisika, ki se zgodi ob vzponu na Everest.
Ksenon zaznamoval Soči 2014
Žlahtni plin ksenon so odkrili v Angliji leta 1898, desetletja pa so ga uporabljali kot splošni anestetik. Danes to večinoma ni več praksa. Se pa je vmes izkazalo, da vdihavanje plina povečuje proizvodnjo beljakovine eritropoetin (EPO). To isto beljakovino ledvice proizvajajo kot odziv na nizke ravni kisika. EPO se bori proti prenizki ravni kisika s povečanjem števila rdečih krvničk in hemoglobina, ki prenašata kisik po telesu. Stvar bi lahko v teoriji torej nadomestila višinske priprave in naravno povečanje rdečih krvničk v telesu. To so leta 2014 s pridom preizkušali številni ruski športniki ob pripravah na olimpijske igre v Sočiju. Ko se je to razvedelo, je svetovna protidopinška agencija WADA ksenon še isto leto uvrstila na seznam prepovedanih substanc.
Čeprav bi v teoriji torej ksenon nadomestil vsaj del vloge, ki jo opravi prilagajanje višini, so strokovnjaki izrazili resne zdravstvene pomisleke glede uporabe ksenona za visokogorske vzpone. Mednarodna planinska zveza je januarja sporočila, da "po trenutni literaturi ni dokazov, da vdihavanje ksenona izboljšuje zmogljivost v gorah, neprimerna uporaba pa je lahko nevarna. Čeprav lahko enkratno vdihavanje ksenona merljivo poveča sproščanje eritropoetina, se to povečanje ne ohrani dlje kot štiri tedne (ob redni uporabi), niti ni nujno povezano s kakršnimikoli spremembami v rdečih krvničkah. Po literaturi so učinki na zmogljivost nejasni in verjetno neobstoječi."
Študija iz leta 2019, objavljena v Journal of Applied Physiology, je pokazala, da vdihavanje ksenona ni niti povečalo telesne pripravljenosti niti izboljšalo športne zmogljivosti. "Ali ksenon povečuje število rdečih krvničk? To ni bilo nikoli zares dokončno dokazano," je za Washington Post povedal Peter Hackett, strokovnjak za gorništvo in zdravnik, ter dodal, da so bile raziskave o učinku ksenona nezadostne.
Le dodaten pripomoček?
Drugačnega mnenja je avstrijski alpinist Lukas Furtenbach. Ta s svojo agencijo Furtenbach Adventures že več let uvaja nove prijeme za hitre vzpone na Everest in je idejni oče ekspresne odprave štirih Britancev. Doslej se je posluževal hipoksičnih šotorov in trdi, da je bil podobnih kritik deležen že, ko je uvajal slednje. Ksenon vidi kot še en pripomoček za lažji vzpon. Pri ksenonu sicer najbolj ceni njegovo domnevno zmožnost za zaščito tkiva. Med moškimi, ki bodo s pomočjo ksenona naskočili Everest, je tudi britanski poslanec in parlamentarni podsekretar za področje veteranov na britanskem ministrstvu za obrambo Alistair Carns.
"Obravnava s plinom ni nezakonita, niti ni doping, pa tudi nevarna ni. Plin naredi isto kot hipoksični šotor, le hitreje," je dejal Furtenbach in poudaril, da njegovo podjetje v 20 letih ni imelo nobene nesreče. Dejal je, da najglasnejši negativni odzivi prihajajo s strani njegovih konkurentov.
Adrian Ballinger, plezalec, ki od leta 2004 vodi odprave na Everest in druge vrhove preko svojega podjetja Alpenglow Expeditions in je ustvaril lasten program hitrega vzpona, je za Washington Post povedal, da odpravo vidi bolj kot kaskaderski podvig kot karkoli drugega. "To je prepovedana snov s strani vseh profesionalnih športnih organizacij, in čeprav gorništvo ni vodeno s strani športne organizacije, je bil vedno cilj plezalcev, da sledijo najboljšim praksam neuporabe dopinga. Vse to skupaj daje, domnevam, precej neprijeten občutek. Ljudje bi morali imeti možnost plezati, kakor želijo, ampak to ni gorništvo, to je gorski turizem," je dejal.
Mount Everest is seeing more and more climbers stuck in long queues near the South Summit.
— Volcaholic 🌋 (@volcaholic1) April 17, 2025
The most dangerous part?
These human traffic jams happen in the “death zone,” over 8,000 meters high, where oxygen is scarce and every extra minute becomes a serious risk.....
📹 Daily… pic.twitter.com/0xRhXC4dMk
Tudi to ni nedolžno. Leta 2019 so svet obkrožili posnetki dolge kolone gornikov, ki čakajo na zaključek vzpona na Everest. Zastoji na strehi sveta so bili tudi že usodni. En gornik je umrl zaradi izčrpanosti, ko je več kot 12 ur čakal, ujet v gneči. Skupno je leta 2019 v gneči pod vrhom Everesta umrlo 11 ljudi. Tudi to je spodbudilo nepalske oblasti k zaostrovanju pogojev za vzpon na Everest. Po novem naj bi se nanj smeli odpraviti le izkušeni gorniki.
