Morda bi se morali ustaviti in se iskreno zazreti vase ter se vprašati, kako smo kot družba pristali v stanju, v katerem ob okoljskih vprašanjih prevečkrat prevladujeta resigniranost in pasivnost. Kdaj smo se začeli z vprašanji o zdravstvenih težavah, ki nas pestijo, raje zatekati v najbolj oddaljene kotičke interneta, namesto da bi okoli sebe najprej pogledali, kaj dihamo, pijemo in jemo?
Če je bilo nekoč mogoče reči, da dokazov o škodljivosti onesnaženja na naše zdravje ni dovolj, to danes ne drži več. Domači in tuji podatki strokovnjakov so identični: onesnaženi zrak, voda in tla so neposredno povezani z raznolikimi boleznimi, nadležnimi težavami in so krivi za premnoge prezgodnje smrti.
A mi, prebivalci Slovenije, še naprej (pre)večkrat sladko spimo in pozabljamo, da je skrb za okolje tudi v naših rokah. Kdaj smo dopustili, da pri pomembnih okoljskih projektih glas politike nadvlada glas stroke in njena utemeljena svarila pred škodljivimi vplivi teh projektov na zdravje ljudi? Je to morda danes naša realnost, ker je že od nekdaj tako bilo?
Pa vendar – izgovorov danes ne bi smelo več biti. Vemo, kaj pomeni piti kemikalij polno vodo, dihati s prašnimi delci nasičen zrak, jesti pridelke iz zastrupljene zemlje. Koliko opozoril stroke še potrebujemo, da bomo začeli od politike – naše ali njihove – zahtevati sanacijo okoljskih črnih točk, ki dokazano že desetletja zastrupljajo državo? Kdaj bomo zahtevali, da se o občutljivih okoljskih projektih, kot je kanal C0, politika in razne agencije odločajo skupaj z zdravstveno stroko, ne pa mimo nje?
Kljub temu da vemo, kaj pomeni daljša izpostavljenost onesnaženju, prevečkrat kot noj tiščimo glavo v pesek in se z aktualnimi okoljskimi vprašanja raje ne ukvarjamo. »Bodo že drugi poskrbeli za to.« Pa bodo s sprejetimi odločitvami res (po)skrbeli tudi za naše zdravje in zdravje prihodnjih generacij?
Oba projekta, ki ju zdravnica Metoda Dodič Fikfak izpostavlja kot trenutno okoljsko najbolj problematična, kanal C0 in sežigalnica v Ljubljani, uživata podporo vladajoče stranke Gibanje Svoboda, sicer naslednice Stranke zelenih dejanj. Zelo pomenljivo je tudi tiho soglasje civilne družbe, ko glasov tistih, ki so pred leti pozivali na referendum za pitno vodo, danes ni slišati. Vprašanje zdravnice, zakaj je tako, je zato na mestu.
