Nekdanji učitelj Spencer Russell, avtor profila na instagramu Toddlers Can Read, svojim sledilcem – večinoma staršem – je postavil preprosto vprašanje: »Zakaj ne berete svojim otrokom naglas?« Odgovori, ki jih je delil z Guardianom, so segali od zadrege do jeze: »Dolgočasno je,« je dejal eden. »Nimam časa,« drugi. »Meni branje ni zabavno,« je priznala neka mati. Drugi so poročali, da njihovi otroci med branjem ne zdržijo pri miru: »Vedno me prekinja.« »Hoče preskakovati strani.« »Rada berem z njimi, ampak vedno znova zahtevajo isto knjigo.«
Mlajši starši, manj branja
Raziskava založbe HarperCollins UK kaže, da starši iz generacije Z redkeje berejo otrokom kot generacije pred njimi. Manj kot polovica jih označuje branje za zabavno, skoraj tretjina pa branje vidi zgolj kot učno obveznost. Ta odnos se prenaša tudi na otroke: danes le tretjina otrok, starih 5–10 let, pogosto bere za zabavo, medtem ko jih je bilo leta 2012 več kot polovica. Upad branja pri otrocih sovpada z dejstvom, da starši vse redkeje berejo naglas otrokom mlajšim od pet let. Leta 2012 je to počelo 64 odstotkov staršev, danes le še 41 odstotkov.
YouTube, ne knjiga
»Otroci lahko ure in ure gledajo youtube, a ko jim daste knjigo, postanejo nemirni ali začnejo kričati,« pravi Russell in dodaja, da tovrstne posledice opažajo tudi drugi pedagogi. Zaslon je za mnoge starše postal nujno zlo. Stroški varstva otrok v ZDA so visoki, povprečno 11.000 dolarjev na leto, zato je večina preobremenjena in izčrpana. »Ne moremo ločiti vpliva tehnologije na starše in otroke od padca glasnega branja. Čas pred zaslonom nadomešča kakovostne odnose med starši in otrokom,« pa opozarja Russell.
Bralne razlike med spoloma
Poročilo HarperCollins je razkrilo, da več kot 20 odstotkov dečkov, starih do dveh let, redko ali nikoli ne posluša pravljic, medtem ko kar 44 odstotkov deklic vsak dan. In posledice so po mnenju stroke očitne tudi v šoli, kjer fantje zaostajajo, slabše berejo, imajo nižje ocene in redkeje končajo srednjo šolo.
Pomanjkanje besedišča
Dr. Dawna Duff, profesorica logopedije na Univerzi Binghamton, opozarja, da otroci, ki doma niso izpostavljeni branju, v šolo prihajajo z okrnjenim besednim zakladom, kar močno vpliva na njihov šolski uspeh. »Knjige so neprecenljiv vir novega besedišča.« Branje pa ne vpliva le na jezikovni razvoj. Becky Calzada, predsednica ameriškega združenja šolskih knjižničarjev, poudarja, da glasno branje spodbuja tudi čustveno inteligenco, empatijo in sposobnost povezovanja.
Kaj lahko starši storijo?
Čeprav mnogi starši priznavajo, da so izčrpani in brez podpore, obstajajo rešitve. »Začnite počasi,« svetuje Calzada. »Ni treba brati 20 minut. Dovolj je nekaj strani z enostavnimi stavki – kot 'krava reče mu, prašič reče oink' – in nato postopno nadgrajujte.« Otroci ne rabijo sedeti popolnoma pri miru, poudarja Duff: »Ni treba prebrati vsake besede. Pogovarjajte se o slikah. Pustite, da otrok sam pripoveduje zgodbo.« Najbolj dragoceno pri branju je prav interakcija. »Sledite njihovemu zanimanju, pogovorite se o tem, kar jih pritegne. To je najboljši način, da jih vključite,« zaključuje Duff.
