Anna Wintour je brez dvoma modna ikona. Njena podoba odločne ženske s frizuro na paža in temnimi očali je navdihnila lik modne urednice Mirande Priestly v romanu in filmu Hudič nosi Prado. Prav takšna – hladna, stroga, brezkompromisna deloholičarka – naj bi bila Anna Wintour, ki že od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja kroji svetovni modni okus. Slavijo jo kot osebo, ki z lahkoto prepozna nastajajoče modne trende ter jih spremeni v nujno modno zapoved, in kot nekoga, ki lahko neznanega modnega oblikovalca spremeni v globalno zvezdo. Vse to je od leta 1988 počela kot urednica ameriške izdaje modne biblije Vogue.
V njeni biografiji je zapisano, da se je za modo zanimala že kot najstnica in da jo je njen oče Charles Wintour, dolgoletni urednik londonskega časopisa Evening Standard, spraševal za mnenje, kako naj časopis naredi bolj privlačen za mlade. Legenda pravi, da mu je predlagala, naj v časopisu več pozornosti nameni modi.
Oče je ni zaposlil kot modno urednico, ji je pa priskrbel zaposlitev v veleblagovnici Harrods. »Zdi se mi, da se je oče odločil, da moram postati modna novinarka,« se je pozneje spomnila. Kmalu je začela delati kot modna novinarka pri britanskih časopisih, nato pa se je preselila v ZDA in kariero nadaljevala tam.
Jedrska Wintour
Vztrajno se je vzpenjala po karierni lestvici. Za dve leti se je vrnila v Veliko Britanijo, kjer je postala urednica britanske izdaje Vogue. Nemudoma je odpustila veliko zaposlenih in prevzela skoraj obseden nadzor nad vso revijo. Zaposleni so jo klicali jedrska Wintour. Ko se je iz britanskega Voguea preselila v ameriškega, je tudi tam ponovila vajo z veliko menjavo zaposlenih in ohranila podobo perfekcionistične urednice z ostrim jezikom in še ostrejšim čutom za detajle.
Ko je prevzela ameriški Vogue, revija ni bila ravno na vrhuncu svoje slave, a ji je uspelo modni bibliji vrniti ugled in prestiž. Njen recept je bil preprost: naredi vse nasprotno, kot so delali do zdaj. Tako je denimo na svojo prvo naslovnico ameriške revije postavila manekenko v kavbojkah za 50 dolarjev in majici Christiana Lacroixa za 10.000 dolarjev. »Nezaslišano!« so kričali modni strokovnjaki. A bilo je uspešno. Revija je postala uspešnejša kot njeni neposredni konkurentki Elle in Harper's Bazaar. Ko je k temu dodala še tri dodatne izdaje – Teen Vogue, Vogue Living in Men's Vogue – ki so vse predvsem zaradi oglaševanja ustvarjale velike dobičke, so bili lastniki iz založniške hiše Condé Nast navdušeni. Še več, naslovnica revije Vogue je postala vplivna platforma političnih in kulturnih izjav. Pod njenim vodstvom je Vogue postal bolj vključujoč, z več prostora za temnopolte modele, oblikovalce različnih kulturnih ozadij in tematike, kot so pravice LGBTQ+ in podnebna kriza.
Za kralja snela očala
Kar seveda ni minilo brez kritik. Očitali so ji, da na modnih straneh revije promovira le elitistične poglede na lepoto, delovno okolje pa spremeni v toksični akvarij. Politično pa je vedno podpirala demokrate. Čeprav se z Melanio Trump poznata že desetletja – ne nazadnje je Melania ob poroki s Trumpom v poročni obleki pozirala prav za naslovnico Voguea – je Wintourjeva ob prvi Trumpovi izvolitvi za predsednika dejala, da para nikoli več ne bo povabila na Met Gala, najpomembnejši newyorški modni dogodek, ki ga mimogrede tudi organizira. Prav tako Melania kot prva dama ni bila na naslovnici Voguea, kot sta bili pred tem Jill Biden in Michelle Obama.
Osebno Anno Wintour opisujejo kot precej muhasto. Denimo za vse obiske francoskih modnih revij želi vedno isto hotelsko suito v pariškem Ritzu. Februarja, ko ji je britanski kralj Karel III. podelil odlikovanje red častnih spremljevalcev, se je zgodilo še nekaj nepojmljivega – modna ikona je pred kraljem snela svoja temna sončna očala, ki so njen zaščitni znak. Temna očala naj bi, kot je pojasnila v enem izmed intervjujev, nosila zato, da ljudje ne bi vedeli, o čem razmišlja.
Kljub kritikam in spremembam v medijski krajini ostaja Anna Wintour vplivna sila. Prve govorice o njeni upokojitvi so se pojavile že leta 2008, a jih je zanikala. Pet let pozneje je postala umetniška direktorica založbe Condé Nast, kar ji je dalo še več vpliva. Tudi po upokojitvi kot urednica ameriškega Voguea bo ostala na položaju uredniške direktorice in globalne urednice vsebin pri založbi Condé Nast. Ni pa še znano, kdo jo bo nadomestil kot urednik ameriške izdaje Voguea. Kdor koli že bo, bo stopil v velike čevlje: ne le zaradi Wintourjeve, temveč tudi zato, ker se mora tudi tako prestižna revija soočati s padcem naklade v svetu, kjer modne trende narekujeta instagram in tiktok.
