Zasvojenost z mobilnimi telefoni in drugimi napravami z zasloni postaja vse večji problem tudi v Sloveniji. Adam de Jong se je odločil, da bo večje zlo skušal nadomestiti z manjšim: pametni telefon je za dve leti in pol zamenjal za enega od starejših modelov brez internetne povezave (tako imenovani neumni telefon) in na tak način skušal premagati svojo odvisnost od tehnologije. Odločitev je bila pravilna, saj se je naučil živeti brez pomoči prej vsenavzočega mobilnega telefona, hkrati pa se je soočil z manj pričakovano posledico – družbeno izolacijo.
Raziskava predavatelja Alexa Beattieja z Univerze Victoria v Wellingtonu je pokazala, da se več kot polovica mladih Novozelandcev, starih od 18 do 24 let, počuti zasvojene s pametnimi telefoni. Zato so preprosti telefoni, torej telefoni s funkcijami, ki omogočajo le osnovne naloge, kot sta klicanje in pošiljanje sporočil, postali priljubljena izbira med tistimi, ki želijo omejiti čas pred zasloni, piše 1News.
De Jong se je za prehod na mobilni telefon brez interneta odločil v enem najtežjih semestrov na univerzi, ko je celo razmišljal o opustitvi študija. »Imel sem občutek, kot da mi telefon požira življenje,« pravi. »Včasih sem si celo predstavljal, kako ga vržem z mostu, čim dlje stran.«
Ni treba biti ves čas dosegljiv
Kot študent vizualne umetnosti je opazil, da mu pametni telefon neprestano usmerja pogled navzdol, ko bi moral gledati v naravo. »Pri neumnem telefonu mi je bilo res všeč, da sem moral vložiti veliko truda za katero koli opravilo. Ko sem bil zunaj, nisem mogel kar začeti brskati po spletu,« dodaja.
Najpomembnejša lekcija, ki se jo je naučil, je, da mu ni treba biti ves čas dosegljiv. Po njegovem mnenju so to družbena pričakovanja, ki se ne ujemajo z resničnim življenjem.
Razpad družabnega življenja
Sčasoma se je vrnil k pametnemu telefonu. »Predvsem zato, ker se je zdelo, da moje družabno življenje razpada,« je povedal. Ugotovil je, da številnih vsakdanjih nalog brez pametnega telefona preprosto ne more opraviti: bančna nakazila, uporaba Googlovih zemljevidov, e-vozovnice in e-vstopnice, sprejemanje povabil na dogodke in podobno.
Pošiljanje sporočil na fizični tipkovnici je bilo zamudno, zato je vsakič premislil, ali je odgovor sploh vreden truda. »Pred neumnim telefonom sem mislil, da sem odličen komunikator. Potem sem ga dobil in me je to nenadoma prenehalo zanimati,« priznava.
Bojijo se, da bi kaj zamudili
Beattie, ki raziskuje upravljanje časa pred zasloni, pravi, da se več kot polovica mladih težko odklopi od interneta. Največja ovira je FOMO (ang. Fear Of Missing Out) – strah pred tem, da bi kaj zamudili. Obstajajo pa orodja, kot je Brick, ki začasno blokirajo dostop do motilnih aplikacij.
Po njegovem mnenju starejši, ki kritizirajo mlajše zaradi zasvojenosti s telefoni, ne razumejo, kako drugačen je bil svet, ko so odraščali: »Hodili so v pube. Stvari so bile cenejše ali brezplačne. Zdaj je drugače. Družbena omrežja so ena redkih brezplačnih stvari, ki jih imajo mladi – in tako tam visijo ves čas.«
