Neka ameriška javna knjižnica je nedavno prejela prav presenetljivo pošiljko. V paketu ni bila samo knjiga, izposojena pred več kot osmimi desetletji, pač pa tudi pismo, ki pojasnjuje njeno dolgo pot in se zaključuje s humorno prošnjo, ki je ganila osebje knjižnice.
V notranjosti platnice vzgojnega priročnika z naslovom Vaš otrok, njegova družina in prijatelji (Your Child, His Family, and Friends), avtorice Frances Bruce Strain, zadnji žig nosi datum 30. julij 1943. Knjiga, ki je bila takrat sveže izdana, bi morala biti vrnjena v 28 dneh. Toda usoda je hotela drugače. Namesto v knjižnične roke je romala čez mejo, v Mehiko, in se šele junija letos, po 82 letih, vrnila na svoje mesto.
Vsebina pisma
Priloženo pismo, napisano s spoštljivim tonom, razkriva pravo družinsko sago. Pošiljatelj je pojasnil, da je knjigo odkril med pregledovanjem zapuščine svojega nedavno preminulega očeta. »Ko sem opazil, da izvira iz Javne knjižnice San Antonio, sem se odločil, da vam jo vrnem,« je zapisal.
Domneva, da si je knjigo izposodila njegova babica, ko je bil njegov oče star komaj enajst let. To je bilo tik preden se je družina preselila, saj je bila babica premeščena na delovno mesto na ameriškem veleposlaništvu v Ciudadu de Méxicu. V turbulentnih časih druge svetovne vojne, ko so bile takšne selitve pogoste, je vzgojni priročnik očitno potoval skupaj z družino. »S seboj je morala vzeti knjigo, in približno 82 let kasneje je končala v mojih rokah,« nadaljuje pismo.
Avtorica knjige, Frances Bruce Strain, je bila v tistem času cenjena psihologinja in mati dveh otrok, ki jo je celo The New York Times julija 1943 opisal kot strokovnjakinjo, znano »po svojem modrem, občutljivem, a nesentimentalnem predstavljanju spolne vzgoje«. Njena knjiga je staršem tistega časa ponujala napotke o vzgoji in razumevanju otrokovega socialnega razvoja.
Pošiljatelj pisma je svojo pripoved zaključil z duhovito opombo: »Upam, da ni zamudnine, ker je babica ne more več plačati.«
Visoka zamudnina
Zamudnine za zapadle knjige so sicer tamkaj ukinili pred štirimi leti, v prizadevanju za lažjo dostopnost knjižničnega gradiva. Če bi pravila iz leta 1943 še vedno veljala, pa bi bila zgodba drugačna. Takrat je zamudnina znašala tri cente na dan. Brez upoštevanja inflacije bi končni znesek po 82 letih znašal skoraj 900 dolarjev, s prilagoditvijo na današnjo vrednost pa bi številka presegla 16.000 dolarjev, skoraj 14.000 evrov.
Knjiga, ki je v presenetljivo dobrem stanju, je trenutno razstavljena v avli osrednje knjižnice kot nekakšna priča nekega drugega časa in nadvse nepričakovane poti. Po koncu razstave bo predana društvu Prijateljev Javne knjižnice San Antonio, kjer jo bodo prodali v svoji antikvarni knjigarni Book Cellar. Zbrana sredstva bodo namenjena podpori delovanja knjižnice.
