Prebavne težave pri psih so ena najpogostejših skrbi lastnikov, nova obsežna raziskava iz Združenega kraljestva pa zdaj prinaša pomembna spoznanja o tem, katere pasme so jim bolj podvržene. Študija, ki so jo izvedli na Kraljevem veterinarskem kolidžu (Royal Veterinary College) in je zajela podatke več kot dveh milijonov psov, je pokazala, da ima šest specifičnih pasem znatno večje tveganje za diagnozo diareje.
Ugotovitve, objavljene te dni v znanstveni reviji PLOS One, so pomemben korak k razumevanju, kako genetika in življenjski slog vplivata na zdravje hišnih ljubljenčkov. Analiza podatkov, zbranih leta 2019, pa je razkrila, da je bila diareja oziroma, če hočete, driska diagnosticirana pri približno enem od dvanajstih psov, kar kaže na razširjenost te težave.
Priljubljeni družinski psi
V ospredju raziskave so se znašle pasme, ki so pogosto priljubljene kot družinski psi. V primerjavi z mešanci so se kot bistveno bolj ogroženi izkazali maltežani, kodri (pritlikavi), kavapuji (križanci med kavalirjem in kodrom), nemški ovčarji, jorkširski terierji in kokapuji (križanci med koker španjelom in kodrom). Zanimivo je, da sta se na drugi strani spektra znašli samo dve pasmi z manjšo verjetnostjo za tovrstne težave: Jack Russell terierji in čivave.
Čeprav študija kaže na genetsko predispozicijo, avtorji poudarjajo, da ključno vlogo igrajo tudi drugi dejavniki. Življenjski slog, vključno s prehrano in stopnjo telesne dejavnosti, se lahko med pasmami močno razlikuje. Prav tako obstajajo razlike v verjetnosti, da bodo lastniki določenih pasem svojega psa ob prvih znakih težav odpeljali k veterinarju.
Nemški ovčarji so, denimo, že dlje časa znani po občutljivem prebavnem sistemu, medtem ko so manjše pasme morda pogosteje deležne ostankov človeške hrane, kar lahko zmoti njihovo prebavo.
Povezava s starostjo
Raziskovalci so opazili tudi pomembno povezavo s starostjo. Tveganje za prebavne motnje je bilo najvišje pri zelo mladih psih, starih do treh let, ter pri starejših psih, starih devet let in več. Pri mladičih je to pogosto posledica njihove nagnjenosti k raziskovanju sveta z gobčkom in zaužitju tujkov, medtem ko pri starejših psih lahko težave povzročijo s starostjo povezane bolezni in splošno slabšanje zdravja.
Sočasno z diarejo so bili pri psih v študiji pogosto opaženi tudi drugi simptomi. Kar 44 odstotkov jih je tudi bruhalo, 28 odstotkov jih je kazalo zmanjšan apetit, 24 odstotkov pa je bilo opazno letargičnih. Pri skoraj tretjini primerov je šlo za hemoragično drisko, torej prisotnost krvi v blatu, kar je vedno znak za alarm.
