Logičnega razloga, da bi se bali občasnega sovpadanja katerega koli dneva in datuma v 400-letnem ciklu gregorijanskega koledarja, seveda ni.
Kljub temu smo glede petka 13. ljudje še vedno vraževerni.
Jane Risen, vedenjska znanstvenica na Univerzi v Chicagu, je ugotovila, da vraževerje vpliva celo na ljudi, ki sicer niso verni. V eni od študij iz leta 2016 je ugotovila, da ljudje, ki se identificirajo kot vraževerni ali nevraževerni, verjamejo, da je slab izid bolj verjeten, če so bili denimo 'zakleti'. Na primer, skrbi jih, da bo izjava, da zagotovo ne bodo udeleženi v prometni nesreči, povečala verjetnost, da se bo to zgodilo, piše National Geographic.
»Na splošno ugotavljam, da se to zgodi, ker se slab izid pojavi v spominu in si ga po 'prekletstvu' bolj jasno predstavljamo,« pojasnjuje Risenova in dodaja: "Ljudje lahkotnost predstavljanja nečesa uporabijo kot znak za verjetnost tega."
Izvor in razvoj vraževerja o petku 13. je sicer težko določiti, a Stuart Vyse, nekdanji profesor psihologije na Connecticut Collegeu v New Londonu, je leta 2014 za National Geographic povedal, da je naš strah pred petkom 13. morda zakoreninjen v verskih prepričanjih, povezanih s 13. gostom na zadnji večerji – Judo, apostolom, ki naj bi izdal Jezusa in Jezusovim križanjem na petek, ki je bil znan kot dan rabljev.
