Ta konec tedna v Radečah potekajo 25. dnevi splavarjenja. Obiskovalci se lahko sprehodijo po učni poti Savus, ki je bila nekoč pomemben del rečnega prometa. Tod je potekala tudi vlačugarska pot, ki je služila vleki ladij in čolnov proti toku. Projekt Oživimo savske zgodbe, podprt s sredstvi Evropske unije, je povezal tradicijo splavarjenja, ki ima v Radečah večstoletno tradicijo, in kulturno dediščino s sodobnimi turističnimi tokovi.
Uradno se je projekt začel pred natanko šestimi leti, ko so na pomolu ob reki Savi, v središču Radeč, v prisotnosti številnih domačinov in gostov na prvo uradno plovbo pospremili novozgrajeni splav Savus s 70 obiskovalci. Ti so se na splav vkrcali ob zvokih Pihalnega orkestra radeških papirničarjev, spremstvu bojevitih vitezov in svibenske gospode. Prva »rajža« novega splava, ki ga je v pičlih dveh tednih zgradilo okrog petdeset domačinov, je trajala dobre pol ure. Splav, ki je bil izdelan v okviru projekta, je v odličnem stanju in v redni rabi še danes. »V prvi vrsti je namenjen skupinam, ki si želijo doživeti zgodbo splavarjenja skozi kulturno, kulinarično in interpretativno izkušnjo, včasih pa se jim pridružijo tudi individualni gostje. Veseli smo, da nas obišče vsako leto več domačih, pa tudi tujih skupin, ki se redno vračajo. Kar pomeni, da delamo dobro. Za to pa je zaslužna vsa ekipa, od harmonikarja na splavu do gostinca, vinarja, folkloristov in drugih ponudnikov, v prvi vrsti pa seveda radeških splavarjev, ki vedno toplo sprejmejo goste in zanje dobro poskrbijo,« je razložila Marjetka Lipec, direktorica občinske uprave občine Radeče. Z vsemi sogovorniki, mimogrede, smo se pogovarjali pred dogodkom.
Ostajajo zvesti koreninam in ljudem
Vodilni partner projekta Oživimo savske zgodbe je Kulturno-turistični rekreacijski center (KTRC) Radeče, v sodelovanju z občino Radeče in Posavskim muzejem Brežice. Kot še povedo na radeški občini, so zelo veseli, da jih vsa ta leta redno obiskujejo skupine gostov iz Kanade. »Vse več je tudi domačih gostov, ki k nam prihajajo z vlakom. Da so tovrstna trajnostna potovanja v porastu, je tudi posledica subvencioniranih vozovnic za upokojence. Z obiskom smo skratka zadovoljni. Sicer pa vsako sezono splav, zgolj s turističnimi vožnjami, prepelje več kot tisoč gostov, še krepko več jih je v času dnevov splavarjenja, ki potekajo tri dni, ko so rajže prilagojene temu, da lahko reko Savo še z druge perspektive izkusi čim več obiskovalcev prireditve,« je povedala Lipčeva, ki je vesela, da je bil projekt Oživimo savske zgodbe uspešen, hkrati pa je njegov namen dosežen.
»Projekt je bil kompleksen skupek raznolikih aktivnosti, ki so ne samo prispevale k pestrosti turistične ponudbe Radeč in Posavja, temveč so dokazale, da znamo in zmoremo obiskovalcem ponuditi doživetja, vredna petih zvezdic in še kakšne zraven. Oživili smo splavarske zgodbe, povezali akterje, dvignili kakovost turistične ponudbe in okrepili lokalno identiteto. S projektom pa smo tudi tlakovali pot novim idejam, razširili zavedanje o bogati splavarski dediščini, razvili sodelovanje med sektorji in pokazali, da se tudi manjša okolja, kot so Radeče, lahko enakovredno vključijo v nacionalne in evropske turistične zgodbe. Ob tem pa smo ostali zvesti svojim koreninam in ljudem, ki te zgodbe živijo.«
Z radeškim splavom, ki ima danes že simbolno moč v lokalni turistični identiteti, in s skrbno izbranimi partnerji tako soustvarjajo pisane turistične zgodbe, ki ne povezujejo le Radeč, ampak tudi širšo regijo Posavje. »Hkrati se trudimo razvijati trajnostne, vsebinsko bogate produkte, ki spoštujejo lokalno dediščino, obenem pa se odzivamo na potrebe sodobnega gosta,« je dejala Marjetka Lipec.
Preplet zgodovine in doživetij
Projekt je združil dediščino, trajnostni turizem in digitalne rešitve v celovit turistični produkt. Namesto klasičnega trženja posameznih turističnih ponudnikov je bila vzpostavljena regijska partnerska mreža, ki povezuje različne akterje v skupno zgodbo, s tem pa so bili omogočeni sinergijski učinki in dvig konkurenčnosti. »Oblikovana sta bila dva nova integralna turistična produkta, ki trajnostno nadgrajujeta turistično ponudbo ob Savi. Projekt je presegel tradicionalni pristop k ohranjanju kulturne dediščine z vključitvijo lokalnega prebivalstva in ranljivih skupin v oblikovanje vsebin. Študijski krožki so omogočili prenos 'tihega znanja' starejših generacij v sodobne turistične zgodbe, kar krepi medgeneracijsko sodelovanje in socialno kohezijo. Poudarek na mehkih oblikah turizma zmanjšuje vpliv na okolje, aplikacija Savske zgodbe pa omogoča virtualno spoznavanje savske dediščine, kar dodatno prispeva k trajnosti v turizmu,« poudarjajo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
Kot je povedala sekretarka na ministrstvu Tatjana Rajh, se je projekt CLLD (angleško Community led local development), izvajal v letih 2019, 2020 in 2021 v okviru LAS Posavje. Vodilnemu partnerju KTRC Radeče je bilo izplačano 119.823,56 evra, od tega je bilo 95.858,84 evra evropskih sredstev, 23.964,72 evra pa državnih. Najvidnejši rezultat projekta, ki je bil zaključen leta 2021, je seveda splav. Ta je plod lokalnega znanja in trdega dela ter številnih projektnih aktivnosti v ozadju. Projekt, v katerega so bili vključeni mladi in odrasli, je bil zahteven, tudi zaradi korone.
»V času sproščanja ukrepov nam je uspelo izvesti 21 delavnic in dogodkov s področja marketinga, inovativnosti in razvoja turističnih produktov ter izboljšanja izkustva gostov pred prihodom na destinacijo. Dobro obiskane delavnice so potekale v vseh šestih posavskih občinah, namenjene so bile turističnim ponudnikom in vsem, ki jih zanima turistična panoga. Dogodke v sklopu projekta smo v luči razmer uspešno izvajali tudi v digitalni obliki in uporabljali različne IT-pripomočke in programe. Eden od rezultatov izvedenih delavnic je tudi Plavajoči splavarski muzej. Občina je poskrbela za izdelavo varnostnega in promocijskega filma, z namenom promocije Radeč in Posavja smo izvedli študijsko turo po Posavju za hrvaške novinarje, ki so se jim pridružili blogerji in vlogerji iz Italije, vsi pa so se za zaključek udeležili petzvezdičnega doživetja s posavsko kulinariko in vini na splavu. V sklopu projekta je bil pripravljen tudi elaborat za vzpostavitev regijskega sistema trženja. Posavski muzej Brežice je k projektu pristopil s historičnega vidika in poleg elaborata za vpis splavarjenja v register nesnovne dediščine ter izvedbe muzejskih učnih uric pripravil še elaborat za vzpostavitev splavarske zbirke. Izdelana je bila aplikacija Savske zgodbe, ki obiskovalce pričaka v muzeju, v sodelovanju s KTRC Radeče pa je bil pripravljen tudi katalog Savske zgodbe. Gre za preplet zgodovinskega dogajanja na reki Savi in predlogov doživetij v Posavju oziroma integralnih turističnih produktov,« so še povedali na občini Radeče, kjer so v mrežo vključili tako podjetja kot tudi zavode, gostince, ponudnike namestitvenih storitev, društva, obrtnike, rokodelce in druge akterje iz celotne posavske regije.
Dobri vplivi na lokalno okolje
Projekt je pomembno prispeval h gospodarski, socialni in ozemeljski koheziji v Posavju. S povezovanjem lokalnih ponudnikov in razvojem novih turističnih produktov so okrepili konkurenčnost in trajnostno gospodarstvo v Posavju, kar se je odrazilo tudi v večji turistični privlačnosti tega območja. Projekt je ohranjal nesnovno kulturno dediščino splavarjenja in omogočil večjo prepoznavnost lokalne identitete. Povezal je šest posavskih občin in z regionalno mrežo presegel občinske meje. Obisk kraljestva Ostrovrharjev je denimo vključen v eno od doživetij, vsekakor pa tu velja izpostaviti Ostrovrharjeve gospodinje, članice Društva kmečkih žena Arnika, ki je eno od najpomembnejših členov mreže ponudnikov, saj redno dopolnjujejo ponudbo na splavu, bodisi s svojimi domačimi dobrotami ali sprejemom gostov na Svibnem. Ostrovrharji so bili vitezi, ki so že v 12. stoletju obvladovali brodarski promet in prehod čez reko Savo. Rečni promet je s splavarjenjem cvetel dolga leta, vse do razmaha železniškega prometa, danes pa ta tradicija živi z etnografsko obarvanimi turističnimi rajžami radeškega splava.
»Projekt Oživimo savske zgodbe je imel en sam namen, in sicer v ospredje postaviti reko Savo, ob kateri v Radečah živimo, delamo in je del našega DNK. Ugotovili smo, da reka Sava nosi s seboj izjemno zgodovino in dediščino, ki so jo na neki način začeli vzpostavljati že pred 30 leti s splavarjenjem. A splavarjenje je le ena od zgodb, ki so se razvile na reki Savi. S tem produktom smo si želeli narediti korak naprej v razvijanju rečnega turizma, za katerega menim, da ima izjemen potencial. Še zlasti zdaj, ko se veliko pogovarjamo na ravni celotnega Savskega bazena, v okviru savske komisije, ko se pripravlja nova strategija in turizem dobiva pomembno noto. Dejansko je ta projekt zametek, ki kaže, da se da in na kakšen način se da,« je razložila Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ki je bila pred šestimi leti, ob vzpostavitvi projekta, še direktorica KTRC Radeče. Zdi se ji pomembno, da so imeli Radečani ob sebi pomembnega partnerja, Posavski muzej Brežice. »Ta je dal osnovno noto, da nismo iz tega delali nekega Disneylanda, temveč smo izhajali iz dediščine, značaja nekega prostora in iz nečesa, kar je nekoč na tem prostoru že obstajalo. In na tem smo gradili in še zdaj gradimo našo turistično identiteto. Pomembno je torej, da ne izumljamo nekih novih umetnih stvari, pač pa gradimo na tem, kar naš prostor nosi v sebi že stoletja,« je razložila direktorica, ki meni, da to, da Radeče ne premorejo večjega nastanitvenega objekta, na obisk turistov nima večjega vpliva. »Smo v srcu termalne Slovenije, Rimske terme in laška Thermana so oddaljene dobrih deset minut, v Posavju imamo Terme Čatež pa tudi Terme Paradiso. Nekaj zmogljivosti imajo Radeče tudi v ribiški vasici, ki smo jo pred štirimi leti uredili na degradiranem prostoru, ji vdahnili dušo, prostor pa revitalizirali in oživili do te mere, da zdaj služi namenu. In danes je to res prijeten prostor za vse, ki v Radečah živimo,« je sklenila Kalinova.
Voda pomirja in ponuja veliko užitkov
Radečani se lahko pohvalijo tudi z eno najslikovitejših ribolovnih tras v Evropi, ob brežinah Save lahko velikokrat vidimo ribiče, v preteklosti so tu že gostili svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem. Nasploh je ribolov priljubljen način preživljanja prostega časa in hkrati vrhunski tekmovalni šport na najvišji ravni. Ribiška vasica ob reki Savi na Hotemežu je sicer nastala pozneje, v okviru projekta Po-savski rečni turizem. »V Radečah smo si od nekdaj želeli povečati število nastanitvenih zmogljivosti. In s postavitvijo treh lesenih hišic ob našem ribiškem domu, ki imajo imena po ribah, nam je uspelo ustvariti nekaj unikatnega,« je pojasnil župan Radeč Tomaž Režun, ki je vesel, da se turizem ob Savi, tudi na račun projekta Oživimo savske zgodbe, lepo razvija. »Voda pomirja in nam hkrati ponuja veliko užitkov. Sam si želim le, da reka Sava v prihodnosti ne bi bila preveč nepredvidljiva,« je povedal župan.
Številni Radečani pa tudi obiskovalci od drugod se pogosto sprehodijo po učni poti ob Savi, ki se od Hotemeža nadaljuje vse do Vrhovega. To dokazujejo številni dnevni sprehajalci, od mamic z otroki do kolesarjev in starejših. »Če se le da, grem vsaj trikrat na teden na dolg sprehod. Najraje zgodaj zjutraj, ko ni prevroče. Zbistrim si misli in se prepustim tišini,« nam je zaupala domačinka Metka.
