Resevna, 682 metrov visok hrib jugozahodno od Šentjurja, je priljubljena planinska točka z razglednim stolpom, planinskim domom in gugalnico. Ime je dobila po modro cvetočem resju, gozdovi, ki ga obdajajo, pa so bogati z gozdnimi sadeži. Številni pohodniki na poti na Resevno nabirajo borovnice in gobe, jeseni tudi kostanj. Na jasi, kakšen kilometer pod vrhom, stoji spominsko obeležje partizanoma Cvetki Jerin in Dušanu Lahu, ki sta padla v zadnjih izdihljajih druge svetovne vojne – in tega tragičnega dogodka se spomnijo vsako leto marca. Zaznamovali so ga tudi letos, ko je od njega minilo natanko 80 let. Sicer pa se največ obiskovalcev na Resevni zbere prvega maja, na ta dan namreč člani Planinskega društva (PD) Šentjur pripravijo praznovanje vsako leto že vse od leta 1951.
Dve uri zmerne hoje do vrha
Do vrha Resevne se da priti iz več smeri, najpogosteje se pohodniki odpravijo do tja iz Hruševca. Pot, ki je primerna tako za izkušene pohodnike kot mlade in družine z otroki, se začne vzpenjati ob vznožju Resevne, pri kapelici. Prvi vzpon se kmalu konča in se za kratek čas zravna pri kozolcu v naselju Krajnčica. Nato se začne vzpon po cesti, do gozda, do koder se nekateri pripeljejo tudi z avtomobilom. Pohodniki lahko od tam sledijo usmerjevalnim tablam, ki jih bodo vodile do planinskega doma na Resevni. Druga pot vodi proti Resevni iz Šibenika, gre za tako imenovano Gaberškovo pot. Dolga je štiri kilometre, ime pa je dobila po Jožetu Gaberšku, ki je bil predsednik PD Šentjur v letih 1957–1977, nato pa do leta 1988 tudi častni predsednik.
»Omenjena pot sicer ni markirana, niti je ni mogoče najti v katastru planinskih poti, zaradi težav z nekaterimi lastniki zemljišč. Kljub temu pa se da priti na Resevno tudi iz Šibenika,« je pojasnil predsednik PD Šentjur Peter Jevšnik. V Šibeniku, pod skalno steno v soteski potoka Kozarica, stoji Ferležev mlin, nekoč grajski mlin, ki je tehniški kulturni spomenik, preurejen v muzej. V njem je posebno zanimiv valjčni mlin, prav tako so razstavljene različne naprave za mletje raznovrstnih žit – od 30. let prejšnjega stoletja pa vse do današnje moderne mlinske tehnologije. V posebnem prostoru mlina je na voljo zgodovinski pregled mlinarske obrti družine Ferlež, občasno pa lastnik Karol Ferlež, po vnaprejšnjem dogovoru, pripravlja dogodke ter prireditve in obiskovalcem odstira zanimive zgodbe, ki so se spletle skozi zgodovino mlina in njegove okolice, ter jih seznanja z izdelavo mlinskih kamnov v bližini.
Do Resevne sicer poleg teh dveh vodijo še druge urejene poti, izhodišča so tudi v Celju in Štorah ter na Svetini. Seveda za vse, ki si želijo daljšega pohoda. »Iz Hruševca ali Šibenika pridemo do Resevne v poldrugi uri do največ dveh urah,« je povedal Peter Jevšnik, ki zaseda položaj predsednika Planinskega društva Šentjur zadnjih osem let. Društvo šteje od 160 do 200 članov, največji upad so imeli pred tremi leti, v času pandemije. »Zelo smo ponosni na podmladek, saj imamo od 50 do 80 otrok iz Osnovne šole Franja Malgaja, ki so od prvega do petega razreda vključeni v planinski krožek in se zelo radi podajo na Resevno. Krožek že leta vodi učiteljica Breda Pavlič,« je razkril Jevšnik.
Pred dvema letoma končali temeljito prenovo
Stolp je bil sprva lesen, v višino je meril 12 metrov, leta 1996, ko je društvo praznovalo 45 let, pa so s pomočjo številnih sponzorjev postavili novega, kovinskega, ki meri v višino 20 metrov in je danes lepa razgledna točka daleč naokoli. Leto pozneje so kupili in na njem zmontirali še velik daljnogled. »Z razgledne ploščadi na stolpu se zato odpira fantastičen razgled, a je zanimivo, da ponuja lepe razglede tudi ob deževnih ali oblačnih dneh,« je razložila pohodnica Marija Turk, ki se pogosto odpravi na Resevno. Peter Jevšnik nam je postregel s podatkom, da imajo v knjigi okoli osem tisoč vpisov pohodnikov na leto, a jih je dejansko vsaj še enkrat več, okoli 17.000. »Resevna je prava meka, zlasti ob koncih tedna. Kar je Šmarna gora za Ljubljano, je Resevna za Šentjur,« je slikovito opisal.
Zaradi idilične umeščenosti, razmeroma enostavnega dostopa za vse generacije in populacije je Resevna priljubljena tudi med obiskovalci od drugod. Ker pa je to točko pošteno načel zob časa, so se pred tremi leti s pomočjo občine in evropskih sredstev lotili njegove temeljite obnove ter se prijavili za evropska sredstva. Pred dvema letoma je dom zaživel v novi podobi, odprtje je pritegnilo rekordno število obiskovalcev. Lani so obnovo planinskega doma prijavili na EU-projekt, moj projekt 2024 in se uvrstili med prvih 20, kar nam je potrdila Tina Čuček Šmid z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Prenovo so izvedli v treh fazah, zadnja je bila na vrsti energetska sanacija, za rekonstrukcijo objekta, ki je bila ena od faz, pa so uspešno pridobili tudi sredstva evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na razpisu lokalne akcijske skupine Od Bohorja do Pohorja. Prenova je planinsko društvo stala dobrih 400.000 evrov, od tega je občina prispevala 250.000 evrov, 100.000 evrov so pridobili evropskih sredstev, preostalo so zbrali z donacijami. Žal pa še vedno niso končani prostori za prenočitev. »Za opremo prenočišč s 57 ležišči bi potrebovali vsaj še 100.000 evrov, zato upamo, da bomo uspešni še na kašnem razpisu, ponovno računamo tudi na naklonjenost občine, saj nam župan Marko Diaci vedno stoji ob strani,« je povedal Jevšnik.
Pred 58 leti prav tam zapel New swing quartet
Prenovljen planinski dom je danes v ponos društvu, ki ima v njem tudi svoj sedež. Zanimiv je tudi pogled v zgodovino, saj je prav na Resevni, natanko 27. aprila 1968, v okviru oddaje Pokaži, kaj znaš imel prvi pomembnejši nastop New swing quartet. V njihovem imenu je pred štirimi leti, ob 70-letnici društva, na Resevni spregovoril njihov član Marjan Petan, ki je dejal, da so se vsako leto v maju radi podali na Resevno, tudi v spomin na žal že preminulega člana baritonista, učitelja Rada Razdevška. Ker so ime Resevne ponesli v svet, jim je PD Šentjur izročil zahvalno listino. Ob ustanovitvi se je skupina pevcev New swing quarteta, večina je bila Šentjurčanov, sicer imenovala TuEmDiDži, njihov prvi nastop pa je ovekovečen tudi na črno-beli fotografiji. In kdo ve, morda se tudi zato poleg rekreativcev, kolesarjev in drugih na Resevno še danes radi podajo tudi glasbeniki od blizu in daleč. Na razglednem stolpu smo naleteli na Žana Stresa, harmonikarja iz Šmarja pri Jelšah. »Resevna je naš bližnji hrib, zato lahko hitro pobegnem v naravo. Predvsem pa je krasna destinacija za kratke pohode in druženje s prijatelji. Razgled s stolpa jemlje dih,« je bil navdušen Stres.
Trenutno iščejo nove najemnike
»Leta 1998 je bil do doma napeljan vodovod in iz pip je pritekla pitna voda, elektriko so iz drogov prestavili v zemljo in namestili javno telefonsko govorilnico, za kar ima veliko zaslug naš častni član in starosta PD Ivan Jurkošek - Anzi. On je res veliko naredil za Resevno, zaslužen je tudi za asfalt do jase, kilometer pod domom,« je pripovedoval Peter Jevšnik.
Priznal je, da so trenutno v iskanju novega najemnika. Pred kratkim so objavili razpis, z novim bodo pogodbo sklenili do leta 2030. »Trenutna najemnika, domačinka Patricija Piršič in Celjan Saša Černic, sta prišla julija lani, po letu dni pa se poslavljata. V domu ostajata do 1. avgusta. Razlogov za to ne poznam, zelo verjetno pa je srž tudi v tem, da dom še vedno nima urejenih prenočišč,« je razmišljal Jevšnik. A tudi to se, kot rečeno, trudijo urediti. Dom je odprt od četrtka do nedelje, pohodniki lahko dobijo kakšno enolončnico, različne juhe, jabolčni zavitek in še kaj, po dogovoru pa odprejo vrata za večjo skupino tudi kakšen drug dan v tednu. Šentjurski planinci od novega najemnika med drugim pričakujejo poznavanje gostinstva, gospodarsko vzdrževanje stavbe in okolice, priljudnost in znanje tujih jezikov. Prijave na razpis pričakujejo do 10. julija.
Gugalnica za prisluh naravi
Le nekaj korakov od planinskega doma na Resevni se med visokimi drevesi v gozdu skriva še en biser: elegantna lesena gugalnica, ki visi z debelih vej od naravnih sil ukrivljenega drevesa in je del poučnega kotička Zveneče krajine Šentjurja. Gugalnica vabi pohodnike, da sedejo nanjo in med guganjem prisluhnejo zvokom narave. »Šumenju vetra, zvokom krošenj visokih dreves ali petju ptic. Katere ptice živijo na Resevni, izvemo na informativnih tablah, kjer si lahko njihove podobe tudi ogledamo in celo potipamo njihove reliefe, izvemo pa tudi, kako se oglašajo,« so povedali v šentjurskem turističnoinformacijskem centru, ki Resevno predstavlja kot naravni turistični biser, kjer potekajo razna srečanja, teambuildingi, izobraževalne in kulinarične delavnice s prikazom priprave jedi iz rastlin, ki jih naberemo v naravi, nemalokrat pa ta slikoviti košček narave za svoje slikarske delavnice ekstempore izberejo slikarji, katerih navdih je prav neokrnjena narava.
Resevna je tudi del slovenske turnokolesarske poti, v bližini pa so še druge atraktivne točke. Na sosednjem hribu je denimo Rifnik, prav tako priljubljena pohodniška točka z lepim razgledom, kjer leži arheološki park, ki je urejen na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem. Na severnem pobočju hriba Rifnik pa so razvaline gradu iz 14. stoletja, ki je bil nekaj časa v lasti celjskih grofov.
