»Prišel je čas, ko Slovencem ne bi ponujali samo volitev proti nekomu ter spopada med levim in desnim polom. Pametna politika je uravnotežena in vsebinska, verjamem, da ljudem lahko končno ponudimo prav to,« odgovarja Vladimir Prebilič na vprašanje, zakaj bi se evropski poslanec z udobno službo in dobro plačo sploh spuščal v motne vode slovenske politike in v gradnjo še ene stranke na levici, ki se bo potegovala za vstop v državni zbor. Poudarja, da ne želi stranke enega obraza, ker nihče ni tako pameten, da ve vse. Zato poziva k sodelovanju somišljenike, ki delijo njegova programska in vrednostna načela, da skupaj oblikujejo stranko, politiko in kandidatne liste. Meri visoko, kljub temu da trenutno javnomnenjske ankete kažejo najvišjo podporo strankama SDS in Gibanje Svoboda. »Hočemo postati stranka, ki bo imela odločilen vpliv na oblikovanje prihodnje vlade. Nihče ne gre na volitve, da bi jih izgubil.«
Pri postavljanju stranke ga čaka težko delo. A kot pravi, so temelji postavljeni. V času pred napovedano kandidaturo, ko so mu nekateri že očitali, da omahuje, je zbral ljudi, za katere je prepričan, da so motivirani, da naredijo nekaj več. Imen ožje ekipe še ne razkriva, to bodo storili oktobra na kongresu stranke. Imena stranke še niso potrdili.
Pravi, da je drugačen od Cerarja, Šarca in Goloba
Ali njegovo odločitev lahko razumemo tudi kot odgovor oziroma kritiko na to, kako vlado vodi Robert Golob? »Vsak si izbere svoj stil vodenja. Mislim pa, da mora biti za vodenje države ta slog drugačen. Pogrešam več sodelovanja in poslušanja strokovnih argumentov pri sprejemanju odločitev. Danes so odločevalci kot v paralelnem svetu in ne razumejo, kaj se v Sloveniji dogaja. Kot župan Kočevja sem se naučil, da je treba poslušati ljudi. Slišiš tudi kaj neprijetnega, a tako ostaneš z nogami na tleh,« je prepričan. Najbolj ga moti, da vlada vznemirja ljudi z napovedanimi reformami in ukrepi, ki jih kasneje umakne ali drastično spreminja, če naleti na prevelik odpor javnosti. »To ni vodenje, ampak iskanje všečnosti.«
Če bi po volitvah vlado znova sestavljal Robert Golob, bi bil Prebilič vseeno pripravljen sodelovati z njim, ker je »treba iskati priložnosti za sodelovanje levosredinskega bloka«.
Na desni strani političnega pola izključuje sodelovanje s SDS Janeza Janše, saj gre po njegovih besedah za povsem različne poglede na družbo in temeljne vrednote. Glede sodelovanja z Demokrati Anžeta Logarja danes še nima stališča, ker ne pozna vseh njihovih programskih izhodišč, saj jih še niso predstavili v celoti. Z NSi na dolgi rok vidi prostor za strateško sodelovanje, za skupno oblikovanje vlade pa ne. Oblikovanja tretjega bloka, v katerem bi se združili levi in desni, za zdaj ne vidi kot možnost.
Vrednostni sistem
Med pogovorom je večkrat poudaril, da danes ni tako zelo pomembno, ali je volilec z levega ali desnega pola. »Želel bi si, da bi volilke in volilci na kandidate pogledali skozi svoj vrednostni sistem, ne pa da imamo ves čas nek kulturni boj. Zaradi tega ne napredujemo, kot bi morali. V evropskem parlamentu pri pomembnih vprašanjih dosegamo kompromise tudi prek političnih polov, v Sloveniji tega še ne zmoremo.«
Tistim, ki v njem vidijo še eno ime brez izkušenj v vladi, podobno kot so nastopili Cerar, Šarec in Golob, Prebilič odgovarja, da so med njim in trojico vendarle razlike. »Sem akademik, a vendarle imam tudi izkušnje z vodenjem občine in zdaj še iz evropskega parlamenta,« pravi in poudarja, da čez štiri leta nikomur ne bo treba gledati v tla, ker ga je volil.
Z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom je že spil kavo in izmenjal stališča. In kaj pravi na Kučanov komentar, da je njegova napoved o ustanavljanju nove politične stranke le drobljenje glasov na levici, kar naj ne bi bilo dobro? »To je njegovo mnenje, ki ga spoštujem, ampak sam imam drugačen pogled kot prvi predsednik. Prav je, da imamo več možnosti, da se volilke in volilci res lahko odločijo za tistega, ki jih najbolj prepriča.«
Do državnozborskih volitev prihodnje leto ostaja evropski poslanec politične skupine Zelenih, ne glede na to, da so ga iz stranke Vesna, s katero je sodeloval na predsedniških in evropskih volitvah, pozvali, naj odstopi. Na evropskih volitvah je dobil več kot 52.000 preferenčnih glasov, za katere verjame, da mu dajejo legitimnost, da ostane evropski poslanec do državnozborskih volitev. A se hkrati zaveda, da ti glasovi niso nujno podlaga za nastop na novih volitvah. Prav tako ne tistih 92.000 glasov, ki jih je dobil na predsedniških volitvah. »Smo pred novo tekmo, števec je na ničli, volje volilk in volilcev ne smemo podcenjevati, spet jih je treba prepričati, da zmoremo.«
Razvoj Slovenije ne sme trpeti zaradi stroškov za obrambo
Enainpetdesetletni Prebilič je po izobrazbi geograf in zgodovinar ter doktor obramboslovja. Že od študentskih let je tudi poučeval. V lokalno politiko v domačem Kočevju je aktivno vstopil leta 2002 in bil na listi SD izvoljen za občinskega svetnika, leto kasneje za podžupana. Takrat je bil izvoljen tudi v predsedstvo stranke in svetoval predsedniku Borutu Pahorju na področju notranje politike. Po razhodu s SD je na lokalnih volitvah nastopil na listi Moja Kočevska. Zmagal je štirikrat zapored, in to z veliko podporo ljudi, nadaljnjih mandatov pa ni želel nizati. »Po 14 letih lokalne politike se je treba znati tudi umakniti,« pravi.
In kaj ponuja na domači tekmi? Že zdaj ve, da ne bo napovedoval globokih reform. »Te niso potrebne. Imamo nekaj solidnih sistemov, ki sicer potrebujejo popravke, ni pa nobene potrebe, da celoten sistem obračamo na glavo,« pravi. V Sloveniji po njegovem prepričanju manjka predvsem integritete in transparentne politike ter zaupanja v institucije. »Še vedno ni prave volje za boj proti korupciji,« je zaskrbljen. Poudarja, da je treba zagotoviti robustno javno zdravstvo in šolstvo. »A ne tako, da zdravnike s prepovedmi silimo v upor. V šolstvu pa smo učitelje spremenili v birokrate brez avtoritete,« strne.
Predvidljivo okolje
Za razvoj gospodarstva je po njegovem nujno predvidljivo poslovno okolje in hitrejše umeščanje projektov v prostor. »Ko investitorju poveš, da bo pridobitev gradbenega dovoljenja trajala pet let, te pogleda, kot da si nor,« pravi in spomni na umeščanje japonske tovarne Yaskawa, ki je bila velikega pomena za kočevsko občino. Tudi zato je prepričan, da je treba Slovenijo decentralizirati in odločanje z vlade prenesti na regije in lokalno raven, kjer je to le mogoče. In čeprav je obramboslovec, odločno nasprotuje povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. »To so vsiljene zahteve brez strokovnih argumentov. Zapadli smo v obrambno histerijo. Zagotavljanje finančnih sredstev je najlažji del naloge. A pogrešam odgovore na bistvena vprašanja. Kdo je naš sovražnik, za kakšno vojno se oborožujemo? Bomo kopičili tanke in letala ali zagotavljali kibernetsko varnost?«
Kritičen je tudi zato, ker se bo v obrambo prelival denar iz evropske kohezijske politike, krvavo potreben za razvoj podrazvitih regij. Zato naj Slovenija namesto kupovanja orožja raje ponudi Natu svojo strateško geografsko lego, znanje in infrastrukturo. »Glavna nevarnost EU ni Rusija, ampak neenakost znotraj EU, danes je ta 1 proti 5. Če se bo še povečevala, ljudje EU ne bodo več potrebovali. Take razmere pa ustvarjajo plodna tla za krepitev skrajne desnice, kar pa nikakor ni dobro,« je prepričan.
