»Anita je neponovljiva in nemogoče je stopiti v njene čevlje, saj je bila tako edinstvena, zato je bila odločitev res težka. To funkcijo sem sprejela predvsem zaradi nje, najinega prijateljstva, dolgoletnega sodelovanja in poznavanja zadev. Zavedam se, da je zelo zahtevna in odgovorna. Voditi takšno organizacijo, kot jo je postavila Anita Ogulin, predvsem zaradi vsebine dela ni enostavno.« Tako Alenka Petkovšek, predsednica Zveze Anite Ogulin in ZPM, pripoveduje kmalu po tistem, ko je bila soglasno izvoljena za predsednico Zveze Anite Ogulin in ZPM.
Na tej funkciji je nasledila veliko humanitarko, ki je prezgodaj umrla lani. Novoizvoljena predsednica je z Zvezo Anite Ogulin in ZPM povezana že mnogo let. Njeno sodelovanje z organizacijo se je začelo prav zaradi Anite, s katero je tesno sodelovala pri uresničevanju poslanstva organizacije kot dolgoletna članica upravnega odbora, nato pa več kot desetletje kot podpredsednica.
Vrednote Anite Ogulin ostajajo
Tudi v prihodnje namerava pri vodenju organizacije slediti vrednotam Anite Ogulin in zagotavljati, da se bo nadaljevalo vse njeno delo: »Še naprej bomo zagovorniki otrok in družin v stiski. Hkrati bomo še bolj opozarjali na pereče probleme v naši družbi z upanjem, da bomo imeli manj dela, kar zadeva revščino. Anita je vedno govorila, da je revščina izbira politike, zato bomo vztrajali in pozivali državne organe, naj prisluhnejo našim priporočilom in urejajo zadeve na pravilen način.«
Na vprašanje, kakšne so bile vrednote Anite Ogulin, odgovori: »Bila je srčna, pogumna, izredno razgledana in sočutna. Njeno čutenje je bilo tako izostreno, da je znala takoj izluščiti, kaj je pomembno in katero pomoč lahko komu ponudimo oziroma damo, da mu olajšamo življenje in ga opolnomočimo za naprej. Poleg tega je bila dobesedno vselej, 24 ur na dan, na voljo ljudem. Nikoli ni nikogar zavrnila, temveč se je takoj lotila njegovega problema. Anita je bila prepoznavna, ljudje so imeli njeno telefonsko številko in so klicali njo osebno, ko so potrebovali pomoč. Na tak način skušamo z ekipo sodelavk in sodelavcev delati tudi zdaj, ko je ni več. To je ekipa, ki zelo trdo dela in na katero je bila Anita neizmerno ponosna. Tudi sama sem zelo ponosna na sodelavce in verjamem, da bomo skupaj nadaljevali njeno delo tako, kot bi si Anita želela. Brez tako srčne ekipe zanesljivih in čutečih sodelavk in sodelavcev, kot jo je postavila ona, ne bi zmogli. Po Anitini smrti je bila naša organizacija deležna dvomov, ali bomo zmogli tudi brez nje, toda ravno zaradi nje moramo nadaljevati njeno delo in pri tem slediti njenim vrednotam.«
Po njenih besedah se bodo še naprej hitro odzivali na aktualne stiske družin, poudarjali delo na terenu, celostno pomagali otrokom in njihovim družinam ter vztrajno opozarjali pristojne institucije na luknje v sistemu.
Zveza Anita Ogulin in ZPM že skoraj 70 let deluje na področju zagotavljanja in uresničevanja otrokovih ter človekovih pravic. Prej ZPM Ljubljana Moste - Polje se je maja 2024 v čast dolgoletni predsednici preimenovala v Zvezo Anite Ogulin in ZPM, ki deluje kot samostojna organizacija. Kljub preimenovanju nadaljuje svoje ključno poslanstvo ter še naprej razvija in omogoča delovanje dveh humanitarnih programov, Verige dobrih ljudi in Botrstva v Sloveniji, Večgeneracijskega centra Skupna točka, programa Dobro sem ter prostočasnih aktivnosti in letovanj za otroke in mladostnike. V letu 2024 so na različne načine pomagali več kot 12.800 uporabnikom.
Ljudje jim zaupajo
Nova predsednica je ponosna na to, da jim ljudje zaupajo. V Botrstvu je trenutno več kot 5000 otrok in približno toliko je tudi botrov, v petnajstih letih je bilo vključenih kar 14.200 otrok in 10.000 botrov ter zbranih več kot 37 milijonov evrov. Ljudje se obračajo neposredno nanje, ko potrebujejo pomoč, včasih jim tako svetujejo tudi na centrih za socialno delo.
Po njihovih izkušnjah marsikdo pride po pomoč že nekoliko pozno, ko se mu nabere preveč stvari in res ne zmore več. Z družinami se v Verigi ukvarjajo kakšni dve leti in pripravljajo finančna in gospodinjska usposabljanja, da jih opolnomočijo za življenje. Med družinami, ki so vključene v program Veriga dobrih ljudi, je že več kot 60 odstotkov zaposlenih staršev, ki jim njihov mesečni dohodek ne omogoča poplačila vseh najnujnejših življenjskih stroškov. Oba humanitarna programa, tako Veriga dobrih ljudi kot Botrstvo, sta usmerjena v otroke oziroma njihove družine. »Rada bi, da bi otroci živeli bolj srečno otroštvo, kar pomeni, da potrebujemo tudi zadovoljne starše, ki so materialno preskrbljeni, da se bodo lahko posvečali otrokom in družini, ne pa vsakodnevnemu boju za preživetje,« pojasnjuje Alenka Petkovšek in poudarja, da se programa pomembno dopolnjujeta – Botrstvo skrbi za otroke, Veriga dobrih ljudi pa podpira starše, da lahko ti podpirajo in vzgajajo svoje otroke.
Posebej je omenila še dijaški sklad v okviru Botrstva in enega od problemov v zvezi s tem. V Ljubljani namreč ni prav nobenega dijaškega doma, ki bi bil za dijake odprt tudi v soboto in nedeljo, kajti vsi se za konec tedna spremenijo v hostle, namenjene turistom. Večina dijakov, ki čez teden bivajo v dijaškem domu, v petek odide domov, a nekateri dijaki, ki so vključeni v dijaški sklad, te možnosti nimajo in njihove stiske s pomočjo sklada rešimo, tako da dijaki bivajo bodisi v plačljivih nastanitvah bodisi se znajdejo na drugačne načine, ki so lahko tudi neprimerni zanje. Pristojna ministrstva že več let opozarjamo, da je treba področje dijaških domov sistemsko urediti in rešiti problematiko brezdomnih dijakov,« pravi naša sogovornica.
Zapleteni postopki
Marsikdo, ki se prvič znajde v stiski, se nebogljenega počuti tudi zaradi zapletenih birokratskih postopkov, pri čemer lahko na Zvezi dobi brezplačno pravno pomoč. Da se revščina v Sloveniji ne zmanjšuje, bržkone dokazuje tudi to, da vedno pogosteje pomagajo v primerih, ko sta oba starša zaposlena z minimalno plačo. Po besedah Alenke Petkovšek je najhujše to, da ljudje delajo in vendar s plačo ne morejo preživeti ne sebe ne svojih otrok. Poudarja, da ne želijo biti nekakšen center za socialno delo, saj tovrstne ustanove imamo in številni centri delajo dobro, vendar pa zaradi birokracije nimajo pravega stika z družinami in realnim stanjem na terenu.
»Anita je naredila velik korak, saj ni pomagala le tistim, ki so se obrnili nanjo, temveč je šla tudi ven, na teren, do ljudi. Pri nas je vse preverjeno, tako pri verigi kot pri botrstvu imamo vedno odločbe centra za socialno delo in mnenja drugih strokovnih ustanov, ki družino poznajo in lahko podajo mnenje. Je pa Anita vedno rekla, da nekdo, ki prosi za pomoč, ko je tako rekoč na dnu, ni sposoben igrati ali prilagajati resnice. Zato je se je vedno nemudoma odzvala in šla pogledat, kako lahko pomaga. Prav tako naše sodelavke še vedno redno hodijo na teren.«
Nazaj h koreninam
O svojem zasebnem življenju Alenka Petkovšek pove, da je 38 let delala v mestni upravi v Ljubljani na oddelku za splošne zadeve, ki je skrbel za nemoteno delo drugih oddelkov, in se je lani s 43 leti delovne dobe upokojila. Je mama in babica, ima dva sinova in štiri vnukinje. Rada bere in kvačka, rada gre na morje, ki ji pomeni mir in svobodo. Za Zvezo Anite Ogulin in ZPM pa si želi predvsem to, da bi namesto stisk zaradi revščine nekoč spet prešli predvsem na tiste dejavnosti, za katere je bila zveza prijateljev mladine ustanovljena – za varstvo otrok med počitnicami, za pomoč pri učenju in za igre ter lepe dogodke.
Prej so ljudje klicali neposredno Anito, nanjo se še ne obračajo kot na Alenko. Zaveda se, da jih čaka težka naloga, za katero pravi, da bo dala vse od sebe, ker je brez dvoma vredna tega. Ob tem spomni na še en Anitin priljubljen izrek, ki se je je najbolj dotaknil na začetku njunega sodelovanja: bogastvo je v ljudeh, ne v stvareh …
