Joël Robuchon se je rodil leta 1945 v Potiersu, zgodovinskem mestu v zahodnem delu Francije, ki leži približno na pol poti med Parizom in Bordeauxom. Družina ni bila ravno bogata, oče je bil zidar, mati čistilka, poleg Joëla pa sta imela še tri sinove. Pri dvanajstih sta ga starša poslala v lokalno semenišče, da bi postal duhovnik, vendar ga je bolj kot svet verskih ceremonij zanimala samostanska kuhinja, v njej pa je nunam pomagal pripravljati obroke za celoten kolektiv. Pri petnajstih letih je že oborožen s kuharskim znanjem zakorakal na svojo pot in postal vajenec v hotelu Relais de Poitiers, kjer je začel kot slaščičar, leta 1974 pa so ga že najeli kot glavnega kuharja v enem od bolj nobel pariških hotelov – hotelu Concorde Lafayette, ki je bil znan tudi po svoji restavraciji. Robuchon je prevzel kuhinjo skupaj s kar devetdesetimi kuharji, na dan pa so pripravili tudi do tri tisoč obrokov.

S svojimi restavracijami po svetu je za časa življenja zbral 32 Michelinovih zvezdic, kar ga prav tako uvršča v sam vrh v zgodovini tega ocenjevanja.

Dve leti kasneje, leta 1976, je že dobil prvo nagrado Meilleur Ouvrier de France, kar v prevodu pomeni najboljši delavec Francije. Gre za prestižen naziv, ki ga podeljuje francoska država najboljšim mojstrom v obrtnih, umetniških in industrijskih poklicih in takoj ga je unovčil z zaposlitvijo v novozgrajenem 31-nadstropnem pariškem hotelu Nikko, ki ga je zgradila japonska letalska družba Japan Airlines, v njem pa je bila tudi prestižna restavracija, v kateri si je Robuchon že takoj istega leta​ prikuhal prvi dve Michelinovi zvezdici. Na krilih uspeha je decembra 1981 odprl svojo prvo restavracijo Jamin v strogem centru Pariza, marca pa si je na vrata že nalepil tablo z eno Michelinovo glavno trofejo. Tri leta kasneje so mu Michelinovi inšpektorji podelili že tri zvezdice, tako da je pri 39 letih postal rekorder po tem, da mu je v najkrajšem času uspelo dobiti najvišje priznanje v svetu kulinarike.

Umik in nato povratek na kulinarično sceno

Leta 1996 je svečano oznanil, da se umika iz sveta kuharije, in zaprl svojo restavracijo Jamin, ki jo je vmes preimenoval v Joël Robuchon. »Tako kot vsak vrhunski športnik moraš vedeti, kdaj je čas, da nehaš. Ne želim umreti zaradi zastoja srca v kuhinji, kot se je zgodilo nekaterim mojim kolegom,« je pompozno dejal za medije ob napovedanem slovesu in dodal, da bi rad preživel več časa z družino, živel polno življenje in užival v naravi, kar je podkrepil z dejstvom, da je od 15. leta ves svoj čas preživel v kuhinjah in si nikoli ni vzel časa, da bi videl zasnežen gorski vrh.

Joel Robuchon julija 2016 / Foto: Profimedia

Joel Robuchon julija 2016 / Foto: Profimedia

A njegovo srce ni dolgo zdržalo na nizkih obratih. Leta 2003 se je vrnil še bolj zagnan in kot po tekočem traku začel odpirati restavracije po svetu. Na vrhuncu svoje kariere je vodil imperij, v katerem je bilo 39 različnih gostinskih obratov razkropljenih po svetu: v Bangkoku, Bordeauxu, Hongkongu, Las Vegasu, Londonu, Macau, Madridu, Monaku, Montrealu, Parizu, Šanghaju, Singapurju, Tajpeju, Tokiu in New Yorku, ter skupaj zbral 32 zvezdic, kar ga uvršča na prvo mesto med vsemi kuharji po številu osvojenih lovorik v obliki zvezdic.

V veličini preprostega se skriva popolnost

Čeprav je Robuchon izhajal iz klasične francoske kuharske šole, je njegovo kuhanje temeljilo na preprostih in tradicionalnih tehnikah in ravnovesju okusov. Bil je eden prvih, ki je častil posamezne sestavine lokalne pridelave. V svojih nastopih v časopisih in po televiziji je pogosto poudarjal, da največji kuharji niso tisti, ki dodajajo čim več sestavin na krožnik, temveč tisti, ki jih odvzemajo, in da gostom ne bi smeli biti pomembni škrobljeni prti, srebrni pribor ter majhne porcije, temveč obilne in preproste jedi, kot je pita s tartufi, kremasta cvetača ali pa ravioli s škampi, pripravljene brez prekrivanja preveč okusov hkrati in z najboljšimi sestavinami. Rad je izpostavljal svoj slogan »v veličini preprostega se skriva popolnost« in da nikoli ne poskuša združiti več kot treh okusov v eni jedi. Čeprav je svojo celotno kariero gradil na perfekcionizmu, je večkrat izjavil, da popoln obrok ne obstaja, oziroma če bi ga že moral izbrati, bi bila to rezina popečenega kruha in nekaj stopljenega sira na njej, ali pa sirov fondi, ki ga delimo s prijatelji.

Francoski kuharski mag je bil zaslužen tudi za to, da je namesto klasičnega restavracijskega obreda in sedenja za mizo z belimi prti v restavracije vnesel spektakel s kuhinjo pred jedci, ki so lahko v živo spremljali, kako se kreirajo njihove jedi.

Njegova najbolj prepoznavna jed je bil pire krompir, ki ga je povzdignil v eno najbolj ikoničnih jedi vseh časov, s tem da je pri pripravi med krompirjem in maslom uveljavil razmerje 1:1. Torej na en kilogram krompirja en kilogram masla, kar je bilo sicer povsem skregano z zdravim načinom prehranjevanja, vendar je tekstura pretlačenega krompirja z maslom, ki ga je večina kritikov in jedcev opisovala kot nekaj najbolj izjemnega, kar so okusili v življenju, prevladala nad vsemi zdravniškimi in nutricionističnimi zapovedmi. Francoski kuharski mag je bil zaslužen tudi za to, da je namesto klasičnega restavracijskega obreda in sedenja za mizo z belimi prti v restavracije vnesel spektakel s kuhinjo pred jedci, ki so lahko v živo spremljali, kako se kreirajo njihove jedi.

Znorel zaradi slabo skuhanih raviolov Gordona Ramsayja

Robuchon je bil do smrti leta 2018 v Ženevi v Franciji neverjetno priljubljena televizijska osebnost, vodil je več kuharskih oddaj, napisal nekaj knjig, izmed katerih jih je bilo le nekaj prevedenih v angleščino, hkrati pa je bil mentor številnim današnjim kuharskim zvezdnikom. Je pa slovel kot izredno zahteven učitelj in perfekcionist do zadnje podrobnosti. Še sam preklinjajoči Škot Gordon Ramsay, ki nikdar ne varčuje s kritikami do svojih podrejenih, je izjavil, da je bilo delo z Robuchonom, ko je bil še njegov vajenec, primerljivo treningu posebnih vojaških enot in da je ob neki priliki vanj zalučal cel krožnik raviolov s škampi, ker jih ni pravilno skuhal. Veliki francoski mojster je kasneje v enem od intervjujev priznal, da se je to res zgodilo, vendar je vztrajal, da je bil to res edini in samcat primer, ko je v kogar koli vrgel krožnik hrane. Robuchon je bil tudi prostozidar, član francoske lože Grande Loge Nationale Française, vendar je dejal, da to ni nikdar vplivalo na njegovo kariero. Vodil je ekipo, ki je na novo izdala knjigo Larousse Gastronomique, francosko enciklopedije hrane, ki je bila prvič objavljena leta 1938. Kako so ga cenili Francozi, pove tudi podatek, da je njegovo smrt uradno naznanila kar francoska vlada. 

Priporočamo