Ste že slišali za »volilno svinjino«? Nenavadna tradicija, ki jo Danci obožujejo
Zakaj je ocvrta slanina s peteršiljevo omako na Danskem več kot le obrok, ampak del nacionalne identitete in politične satire.
03. 10. 2025, 13.05
Iztok Klemenčič
Svinjina je daleč najbolj priljubljeno meso na Danskem, tako da različne kose človekovega najboljšega prijatelja uporabljajo v številnih jedeh tradicionalne danske kuhinje, a stegt flæsk je v tej severni kraljevini še posebej čislana specialiteta.
Stegt flæsk
Sestavine
1 kg potrebušine ali slanine
1,2 kg krompirja
50 g masla
3 žlice moke
0,4 l mleka
1 dcl jušne osnove
1 velik šopek svežega peteršilja
sol in poper po okusu
Priprava
1 Pečico segrejemo na 200 °C. Rezine potrebušine ali slanine narežemo ne centimeter debele kose, jih rahlo posolimo in popopramo ter jih položimo na rešetko, pod katero je pekač, v katerega odteka maščoba.
2 Kose slanine pečemo 35–45 minut, s tem, da jih vmes enkrat obrnemo, dokler niso zlatorjave barve in hrustljavi.
3 Ko se slanina peče, v osoljeni vodi skuhamo krompir in ga po kuhanju olupimo ter damo v posodo, ki jo pokrijemo, da ostane topel.
4 Pripravimo še peteršiljevo omako, in sicer tako, da v kozici stopimo maslo, ki mu nato dodamo moko, med stalnim mešanjem pražimo eno do dve minuti, da se zmes rahlo obarva. Zatem začnemo počasi vlivati mleko in ves čas mešamo z metlico, da ne nastanejo grudice. Omako kuhamo pet do sedem minut na srednjem ognju, dokler ne postane gosta in gladka. Na koncu dodamo še sesekljan peteršilj in sol ter poper po okusu. Jed serviramo tako, da na krožnik najprej razporedimo cel kuhan krompir in čezenj prelijemo peteršiljevo omako, ob strani pa priložimo hrustljavo pečene kose slanine. K jedi se prileže zeljna solata, ki prida malo svežine in kislosti.
V dobesednem prevodu se jed imenuje ocvrta svinjina ali ocvrti svinjski trakovi, s tem, da se slanina oziroma svinjska potrebušina cvre v lastni masti. V osnovi se flæsk razlikuje od slanine v tem, da je slanina soljena in dimljena, flæsk pa ne, a kljub temu zelo pogosto jed pripravljajo tudi iz slanine, s tem, da mora biti nujno narezana na debelo, na najmanj 0,7 centimetra, najpogosteje pa jo narežejo na okrogel centimeter. Potrebušino in slanino so seveda cvrli in pekli že v kameni dobi, »stegt flæsk med persillesovs« oziroma ocvrta slanina s peteršiljem pa naj bi nastala nekje na začetku 19. stoletja, ko so na podeželju hrustljavi slanini začeli dodajati kuhan krompir, ki so ga prelili z bešamel omako, obogateno z obilno porcijo peteršilja. Jed je bila sprva seveda klasika podeželske kuhinje in revnejših gospodinjstev.
/ Foto: iStock
Kremna juha iz buče hokaido
Sestavine
1 srednje velika buča hokaido (1–1,2 kg)
1 večja čebula
2 stroka česna
1 l zelenjavne ali piščančje jušne osnove
200 ml sladke smetane
2–3 žlice masla
sol in poper po okusu
muškatni orešček, bučno olje in pražena bučna semena za dekoracijo
Priprava
Bučo dobro operemo, izdolbemo semena in jo narežemo na krhlje, te pa postavimo na pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko. Lupine ni treba odstranjevati, saj je užitna in se ob pečenju zmehča. Kose buče pečemo približno pol ure oziroma toliko časa, da se popolnoma zmehčajo in ob robovih karamelizirajo. V večjem loncu segrejemo maslo in na njem popražimo čebulo, da postekleni. Vmešamo še sesekljan česen in ga pražimo le toliko, da zadiši. Dodamo kose buče in vse skupaj zalijemo z jušno osnovo. Ko juha zavre, znižamo temperaturo in jo kuhamo še kakih dvajset minut. Nato s palčnim mešalnikom pretlačimo juho, prilijemo še smetano in začinimo po okusu. Ko juho serviramo na krožniku, ji dodamo še malce bučnega olja in jo okrasimo s praženimi bučnimi semeni.
Ko pa je prišla v mesto in restavracije, kjer se je hranil delavski razred, jo je za svojo vzela tudi mestna gospoda, tako da je kmalu postala ena najbolj klenih nacionalnih jedi. Svoj prostor je našla praktično v vseh knjigah in televizijskih oddajah, ki opevajo dansko tradicionalno kuhinjo. Danes velja, da naj bi vsaka danska družina enkrat na teden pomalicala obilno porcijo pečene slanine s krompirjem in peteršiljevo omako, še posebej pa je aktualna v času volitev.
/ Foto: iStock
Dušena jabolka s cimetom
Sestavine
6 srednje velikih jabolk
50 g masla
3–4 žlice sladkorja
1–2 žlički mletega cimeta
50 ml jabolčnega soka
1 žlica limonovega soka
Priprava
Jabolka operemo, olupimo in jim odstranimo peclje, muho in peške. Narežemo jih na krhlje ali kocke ter pokapamo z limonovim sokom. V ponvi ali loncu na srednjem ognju stopimo maslo, dodamo jabolka in jih potresemo s sladkorjem ali prelijemo z medom. Pražimo jih kakšne tri do štiri minute, da sladkor začne karamelizirati, nato dodamo še cimet, prilijemo jabolčni sok in posodo pokrijemo s pokrovko. Dušimo jih deset do petnajst minut, s tem, da jih občasno premešamo, vse dokler se ne zmehčajo in spremenijo v gosto gmoto. Postrežemo jih še topla po želji s kepico sladoleda ali sladke stepene smetane.
Kot pravi novodobna danska zgodovina te jedi, se je leta 2000 uveljavila prav posebna tradicija uživanja stegt flæska na dan volitev oziroma ob večerih, ko se je čakalo na rezultate, s tem, da so jed na ta dan preimenovali valgflæsk, kar pomeni volilna svinjina. Ta besedna igra naj bi predstavljala obljube, ki jih politiki dajejo med svojimi volilnimi kampanjami. Jed se je znašla tudi v danski popkulturi, obstaja nekaj izvajalcev, ki opevajo to svinjsko poslastico, za uradno nacionalno jed pa so jo razglasili leta 2014, ko je dansko ministrstvo za okolje in prehrano izvedlo javno anketo. V njej so prebivalci izbirali med 24 kandidati, katera jed naj bo nacionalna jed, in največ glasov oziroma kar 44 odstotkov jih je dobila seveda stegt flæsk, tako da je neki politik v šaljivem tonu celo predlagal, naj jed vključijo v dansko ustavo. Sicer pa izraz stegt flæsk na Danskem uporabljajo v sarkastičnem tonu za nekaj, kar je tipično danskega.
