Ocvrti zeleni paradižniki so ena izmed jedi, ki jim je slavo spisal Hollywood oziroma film, posnet po romanu ameriške pisateljice Fannie Flagg z naslovom Fried Green Tomatoes at the Whistle Stop Cafe, ki se dogaja v zvezni državi Alabama. Čeprav raziskovalci gastronomske dediščine ZDA trdijo, da so se prvi recepti za ocvrte zelene paradižnike v kuharskih knjigah pojavili na severozahodu in v srednjem delu ZDA približno konec 19. stoletja, jih večina še danes vidi kot tipično južnjaško jed in simbol podeželske gostoljubnosti.
Največkrat se pri tem omenja Jude in Nemce, ki so zelenjavo pripravljali na podoben način. Prvi objavljeni recept za ocvrte zelene paradižnike, ki ga omenjajo kronisti te jedi, naj bi se pojavil leta 1877 v čikaškem časopisu The Daily Inter Ocean. Navodila za pripravo so bila povsem preprosta: »Odrežite tanki rezini zelenega paradižnika od zgoraj in spodaj ter ju zavrzite, nato pa preostanek narežite na rezine, povaljajte v moki, potresite s poprom in soljo ter popecite na maslu.«
Do konca 19. stoletja so se ocvrti zeleni paradižniki začeli pojavljati v veliko več časopisih, revijah in kuharskih knjigah kot praktična rešitev, saj v mnogih delih ZDA zaradi premrzlega podnebja paradižnikom ni uspelo dozoreti. Na jugu teh težav niso imeli, zato tak način priprave nezrelih plodov niti ni bil potreben. So pa sčasoma kuharji po vseh ZDA v proces priprave začeli vključevati krušne drobtine in koruzno moko. Priljubljenost ocvrtih zelenih paradižnikov kot nekakšne generične ameriške jedi naj bi dosegla vrhunec ob začetku druge svetovne vojne, po njej pa je zanimanje oziroma pojavljanje v kuharskih knjigah, revijah in časopisih začelo upadati, tako da je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja jed praktično izginila iz javnih občil, pripravljali so jo zgolj še tisti, ki jim je bilo škoda obilja nezrelih paradižnikov.
Po letu 1991 in prvih projekcijah filma v ZDA so ocvrti zeleni paradižniki doživeli novo vstajenje, le da se je to zgodilo predvsem na jugu, v zgodbo pa se je vključila sama avtorica knjižne uspešnice, po kateri je bil posnet film, Fannie Flagg, ki je zatrjevala, da je njena knjižna oziroma filmska kavarna Whistle Stop pravzaprav preslikava resničnega lokala Irondale, ki ga je njena babica vodila v tridesetih letih v Alabami, v njej pa so stregli tudi ocvrte zelene paradižnike. Flaggova je o resnični kavarni, potem ko je uspeh filma sprožil poplavo prošenj za recepte, celo spisala novo knjigo z naslovom The Original Whistle Stop Café Cookbook, ki jo je izdala leta 1993. V njej je omenila tudi, da je ob izidu filma nenadoma vsaka kavarna, lokal ali samopostrežna restavracija v Alabami stregla ocvrte zelene paradižnike, ki so tako postali del južnjaške kulinarične tradicije.
