Rubrika Vseveda Neda že več let obvešča in zabava bralce Nedeljskega. Objavljamo modrovanja in odgovore Nede (prave identitete ne razkrivamo), ki jih poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.
***
Vprašanje zakonske zveze muči našo bralko Anico, ki s partnerjem že leta živi v izvenzakonski skupnosti, a jo je sedaj, ko je stara 50 let, čedalje bolj strah, kako bo z vsemi pravicami, na primer dedovanjem in podobno.
Spoštovana bralka, hvala za vaše vprašanje, ki je izjemno življenjsko in pomembno. Osnovno pravilo, ki ga določa naš družinski zakonik, je, da je izvenzakonska skupnost v svojih pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. To pomeni, da imate na področju dedovanja, socialnih pravic, dolžnosti preživljanja in skupnega premoženja načeloma enake pravice kot poročeni partnerji. Vendar pa obstaja ena, a ključna in zelo pomembna praktična razlika: obstoj zakonske zveze dokazujete z enim samim dokumentom – poročnim listom. Obstoj izvenzakonske skupnosti pa je treba v primeru spora ali uveljavljanja pravic pogosto dokazovati.
Da bi imela vaša zveza enake pravne posledice kot zakon, mora izpolnjevati dva pogoja, in sicer biti mora dalj časa trajajoča življenjska skupnost in ne sme obstajati noben razlog, zaradi katerega partnerja ne bi mogla skleniti zakonske zveze. »Daljše časovno obdobje« ni natančno določeno in se presoja od primera do primera, a sodna praksa običajno šteje vsaj nekaj let skupnega življenja, ki ima vse značilnosti zakonske zveze.
Pri vprašanju dedovanja je najbolje, če se s konkretnimi vprašanji obrnete na odvetnika, splošno pa je, da so pravice popolnoma enake. Izvenzakonski partner deduje v istem dednem redu kot zakonec – torej v prvem dednem redu, skupaj z otroki pokojnega. Če pokojni nima otrok, dedujete pred njegovimi starši. Vendar lahko nastane praktična težava, saj je to področje, kjer nastane največ sporov. Po smrti partnerja boste morali v zapuščinskem postopku dokazati obstoj izvenzakonske skupnosti, še posebej če bodo drugi dediči temu nasprotovali. To pomeni zbiranje dokazov: pričanje sosedov in prijateljev, dokazila o skupnem naslovu, skupni bančni računi, fotografije s potovanj in tako dalje. Ta postopek je lahko dolgotrajen, drag in čustveno izjemno naporen v času, ko žalujete. Če ste poročeni, preprosto predložite poročni list in vaš status dediča je nesporno priznan.
Če povzamemo: zakonodaja vas v pravicah in dolžnostih v veliki meri izenačuje, a zakonska zveza nudi neprimerljivo večjo pravno varnost in enostavnost. Poroka ni le simbolna gesta, ampak predvsem pravni akt, s katerim državi in vsem ostalim sporočita, da sta partnerja s točno določenimi medsebojnimi pravicami in obveznostmi.
