Evropska unija uvaja nov, obvezen sistem ocenjevanja, ki bo potrošnikom prvič jasno razkril, kako enostavno je popraviti pametne telefone in tablične računalnike. Odslej bo morala vsaka nova naprava, prodana na trgu EU, na svoji energijski nalepki nositi oceno popravljivosti, izraženo na lestvici od A (najbolj popravljivo) do E (najmanj popravljivo).
Ta ukrep, ki ga je Evropska komisija dolgo pripravljala, predstavlja neposreden odgovor na zaskrbljujočo rast elektronskih odpadkov in strateški premik k bolj krožnemu gospodarstvu.
Podatki Eurostata namreč kažejo, da se je količina električne in elektronske opreme na evropskem trgu v desetletju med letoma 2012 in 2022 skoraj podvojila — s 7,6 milijona ton na 14,4 milijona ton. Vendar pa se je kljub povečanemu zbiranju leta 2022 za recikliranje ali ponovno uporabo zbralo samo 4 milijone ton te opreme.
Problematična zasnova izdelkov
Strokovnjaki, vključno s tistimi iz Skupnega raziskovalnega središča (JRC) Evropske komisije, ki je sistem razvilo, opozarjajo, da velik del težave izvira iz same zasnove izdelkov. V zadnjem desetletju so proizvajalci sprejeli prakse, ki aktivno onemogočajo popravila.
Poročilo, ki ga je za Komisijo pripravil inštitut Fraunhofer, izpostavlja primer baterij v mobilnih telefonih. Do leta 2011 so bile te običajno zasnovane tako, da jih je lahko zamenjal uporabnik sam. Do leta 2020 pa so postale baterije, ki jih uporabnik ne more zamenjati – pogosto trdno zalepljene v ohišje – industrijski standard.
Takšen pristop »načrtovane zastarelosti« skrajšuje življenjsko dobo naprav in sili potrošnike v pogostejše nakupe, kar vzdržuje linearno gospodarstvo po principu »izkoplji, proizvedi, uporabi, zavrzi«.
Evropska unija si v luči izzivov pri dobavi kritičnih surovin prizadeva za prehod v krožno gospodarstvo, kjer se viri ohranjajo v obtoku s ponovno uporabo, recikliranjem in predvsem popravili. Podaljšanje življenjske dobe izdelkov je ključna strategija, saj zmanjšuje povpraševanje po novih surovinah in proizvodnji ter, nenazadnje, ustvarja znatne prihranke za potrošnike.
Ocene popravljivosti
Nova ocena popravljivosti, ki temelji na metodologiji JRC iz leta 2019, je zasnovana tako, da je celostna in nepristranska. Pri določanju ocene od A do E upošteva dve ključni skupini parametrov.
Prva skupina ocenjuje fizično zasnovo izdelka. Analitiki preverjajo, kakšna orodja so potrebna za dostop do notranjih komponent, kako so deli pritrjeni (npr. uporaba lepila v primerjavi s standardnimi vijaki) in globino razstavljanja – torej, koliko korakov je potrebnih za odstranitev okvarjenega dela.
Pri tem imajo prednostni deli, kot so baterije in zasloni, ki se po statistiki najpogosteje kvarijo, večjo težo pri končni oceni. Vključene so tudi komponente, kot so kamere, polnilni priključki, mikrofoni in zvočniki.
Druga skupina parametrov pa se osredotoča na storitve in podporo, ki jo zagotavlja proizvajalec. Sem sodi: kako dolgo in kako enostavno so na voljo ključni rezervni deli, dostopnost navodil za popravilo (tako za neodvisne serviserje kot za končne uporabnike) ter kritično pomembno obdobje zagotavljanja programskih posodobitev. Slednje je ključno, saj lahko zastarela programska oprema napravo naredi neuporabno ali varnostno tvegano, četudi je strojna oprema še povsem delujoča.
Pričakujejo merljiv vpliv
Nova oznaka popravljivosti bo delovala vzporedno z obstoječimi uredbami EU o okoljsko primerni zasnovi (Ecodesign). Medtem ko uredbe o okoljsko primerni zasnovi določajo minimalne standarde in s trga učinkovito odstranjujejo najslabše izdelke (npr. s prepovedjo lepljenja baterij), bo nova energijska nalepka z oceno popravljivosti nagrajevala najboljše in potrošnikom omogočala informirano izbiro.
Evropska komisija pričakuje, da bodo imeli ukrepi merljiv vpliv. Poročilo svetovalne družbe VHK (Ecodesign Impact Accounting Overview Report 2024) ocenjuje, da bodo nove uredbe za mobilne telefone do leta 2030 prihranile 0,2 megatone ekvivalentov CO2 in kar 20 milijard evrov letno za evropske potrošnike, ki jim ne bo treba tako pogosto kupovati novih naprav.
Uradniki v Bruslju upajo, da bo večje povpraševanje potrošnikov po bolj popravljivih izdelkih spodbudilo proizvajalce, da začnejo tekmovati tudi na področju vzdržljivosti in popravljivosti, ne le na področju zmogljivosti kamer in hitrosti procesorjev.
Pri pametnih telefonih in tablicah se ta proces ne bo ustavil. Metodologija, ki jo je razvil JRC, je po njihovih besedah zelo prilagodljiva. Komisija je že aprila napovedala načrte za uvedbo podobnih zahtev glede popravljivosti, vključno z ocenami, za širši nabor potrošniške elektronike in malih gospodinjskih aparatov v okviru nove, širše uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke.
