Konec junija bodo upokojenci prejeli letni dodatek, ki je posebna pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sprva je bila namenjena predvsem spodbujanju rekreacije upokojencev in uživalcev določenih pravic iz invalidskega zavarovanja. Takrat je bil znesek letnega dodatka enoten za vse upravičence. V zadnjih letih pa je letni dodatek namenjen tudi zagotavljanju boljšega gmotnega položaja prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter njihovi večji socialni varnosti. Zato sta bila z zakonom določena tudi dva različna zneska letnega dodatka – višji za nižje pokojnine in nižji znesek za višje pokojnine.
Do zdaj se je znesek letnega dodatka vsako leto posebej določal v zakonu o izvrševanju proračuna. Predlagana pokojninska reforma pa letni dodatek opredeljuje v sistemskem zakonu – zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta poleg tega določa tudi njegovo višino. Predlagane spremembe pokojninskega zakona tako pri višini letnega dodatka odpravljajo težavo, ki zdaj nastaja na meji razredov, ko je upokojenec zaradi enega evra višje pokojnine padel v razred za nižji letni dodatek ter je bil tako na letni ravni zanj skupni znesek pokojnine in letnega dodatka nižji kot pri nekom, ki ima sicer nižjo pokojnino. Pri samo dveh različnih višinah dodatka, kot sta zdaj določeni v zakonu, je ta skok precej velik in vpliva na pokojnine v razponu približno 30 evrov.
Manjše »stopničke«
Da bi zgladili to tako imenovano stopnico, predlagana pokojninska reforma uvaja tri vmesne razrede, kar so upokojenci v praksi že spoznali v minulih nekaj letih. Tudi v tem primeru se sicer pojavijo stopničke, a so »široke« le nekaj evrov. Tako je predvideno, da bo letni dodatek za leto 2026 izplačan v petih razredih, kot je razvidno iz preglednice, za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja pa v treh razredih. Do letnega dodatka so sicer upravičeni tudi uživalci nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost ter uživalci delnega nadomestila, če ne prejemajo plače in niso vključeni v obvezno zavarovanje (ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja).
Uživalci pokojnin, pridobljenih po tujih predpisih, praviloma ne morejo pridobiti pravice do letnega dodatka, razen če so pokojnino pridobili v kateri od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ. Pogoj za pridobitev pravice do letnega dodatka je namreč, da država, v kateri so pridobili pravico do pokojnine, ne izplačuje letnega dodatka upravičencem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Pravice do izplačila letnega dodatka nimajo tisti uživalci, ki so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za ožji obseg pravic.
Pri določitvi višine letnega dodatka se sicer poleg pokojnine upravičenca upošteva tudi znesek dela vdovske pokojnine, znesek družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Višina izplačanega letnega dodatka je odvisna od skupne vsote teh prejemkov.
Novembra novi dodatek
Predlagana pokojninska reforma za dodatno zagotavljanje boljšega gmotnega položaja prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter njihove večje socialne varnosti prinaša tudi novo pravico – zimski dodatek. Ta je namenjen predvsem blaženju socialne stiske, ki jo prinašajo zimski meseci.
Zimski dodatek se izplača vsem, ki bodo v tekočem letu prejeli letni dodatek oziroma ki se jim za tekoče leto prizna letni dodatek. Uživalci pokojnin, ki se jim pokojnina izplačuje po določbah mednarodnih pogodb, bodo zimski dodatek prejeli v sorazmernem delu. Zimski dodatek bo, če bo reforma potrjena, prvič izplačan že letos, z novembrsko pokojnino.
V tem primeru bo izplačan vsem upravičencem v istem znesku, in sicer 150 evrov. Po predlogu zakona se bo ta znesek postopno zviševal – po 20 evrov na leto, tako da bi leta 2030 obsegal 250 evrov. V nadaljevanju se bo usklajeval enako kot transferji posameznikom in gospodinjstvom. Da izplačilo zimskega dodatka ne bi povzročilo izgube drugih pravic iz javnih sredstev, pokojninska reforma predvideva tudi, da se zimski dodatek ne šteje v dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev. Prav tako se od zimskega dodatka ne bi plačevali prispevki za socialna zavarovanja.
Ob podpisu dogovora socialnih partnerjev o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je predsednik vlade dr. Robert Golob dejal, da »spremembe ne gredo v škodo zdajšnjih upokojencev. Ravno obrnjeno. Z ukrepi smo dosegli, da smo vse dodatke sistemsko uredili, kar pomeni, da ne bodo več stvar posamezne vlade in posameznega proračuna. S tem smo poskrbeli, da bodo vsi upokojenci poleg zdajšnjih dodatkov dobili še tako imenovano božičnico, in to že letos ob novembrski pokojnini. Pri tem ne gre le za posamičen dodatek, ampak za sistemsko ureditev vseh dodatkov,« je poudaril premier. Doslej je bilo to namreč prepuščeno vsakoletnim pogajanjem o proračunu, zdaj pa bo to zakonska pravica.
